Janez Bernik / 90. obletnica rojstva

Ob obletnici bodo v Guncljah pri Ljubljani odprli spominsko razstavo

Pred 90 leti se je rodil slikar Janez Bernik (1933 - 2016). Po oceni literarne kritike je v zgodnjih 60. letih, ko je vstopil v umetnost, oral ledino in vzpostavljal stik s sodobnimi tokovi zahodne Evrope. Ob današnji obletnici njegovega rojstva mu bodo v domačih Guncljah pri Ljubljani, kjer so uredili galerijo, odprli spominsko razstavo.

Bernik se je rodil v Guncljah 6. septembra 1933. Leta 1955 je diplomiral na splošnem oddelku za slikarstvo na takratni Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je kasneje služboval kot profesor. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo in na specialki za grafiko. Leta 1959 se je kot štipendist francoske vlade študijsko izpopolnjeval v grafičnem ateljeju J. Friedländerja v Parizu.

Prvo samostojno razstavo je pripravil v Mali galeriji v Ljubljani leta 1960, sledilo pa je več kot 80 samostojnih razstav doma in v tujini. Pogosto je sodeloval na mednarodnem umetnostnem bienalu v Benetkah ter na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. Razstavljal je tudi v okviru Grupe 69, katere ustanovni član je bil.

Njegova dela so razstavljena v številnih svetovnih galerijah: v Benetkah, Buenos Airesu, v več mestih ZDA, Parizu, Montrealu, Amsterdamu, na Dunaju, Rimu, Riu de Janeiru, Sao Paulu, Tokiu, Varšavi, Beogradu, Zagrebu in Bremnu.

"Janez Bernik je bil eden prvih slovenskih informelistov. Iz tradicionalnega slovenskega figuralnega modernizma je prestopil v abstrakcijo, s katero je nastopal v velikih reprezentančnih razstavah, ki so krožile od Evrope do Severne Amerike. Spominjam se pomembne razstave tedanje jugoslovanske likovne umetnosti v londonski galeriji Tate, kjer je imel Bernik pomembno, vodilno vlogo kot eden tedaj mlajših likovnih umetnikov."

Alekdander Bassin,
likovni kritik

Posvečal se je tudi grafiki, kiparstvu, scenografiji in poeziji. Prejel je številne domače in tuje nagrade, med drugim Jakopičevo nagrado za slikarstvo, Prešernovo nagrado za življenjsko delo in državno odlikovanje zlati častni znak svobode. Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.

Bil je tudi eden od podpisnikov pobude za ustanovitev Nove revije in pozneje član njenega uredniškega odbora ter sooblikovalec številnih njenih izdaj. Umrl je 15. julija 2016 v Preboldu.

"Janez Bernik je bil eden prvih slovenskih informelistov. Iz tradicionalnega slovenskega figuralnega modernizma je prestopil v abstrakcijo, s katero je nastopal v velikih reprezentančnih razstavah, ki so krožile od Evrope do Severne Amerike. Spominjam se pomembne razstave tedanje jugoslovanske likovne umetnosti v londonski galeriji Tate, kjer je imel Bernik pomembno, vodilno vlogo kot eden tedaj mlajših likovnih umetnikov," je ob njegovi smrti povedal likovni kritik Aleksander Bassin. Skupaj s soprogo Adriano Maraž je bil takrat tudi eden mlajših ustvarjalcev ljubljanske grafične šole.

Člani kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica so v prostorih Mestne občine Ljubljana v Guncljah uredili galerijo, v kateri bodo danes ob 18. uri odprli spominsko razstavo.