(Proti)korupcijska komisija

Ko je Komisija za preprečevanje korupcije napovedala skupno izjavo predsednika Roberta Šumija in predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika »o poslovanju z državo brez podkupovanja«, je bilo to najprej videti kot slaba šala. Ko pa je Pečečnik skupaj s Šumijem stopil pred kamere v prostorih Komisije za preprečevanje korupcije, ni bilo nič več smešno. Tudi če odmislimo Pečečnika samega, je neprimerno, da Komisija za preprečevanje korupcije sklepa etične dogovore s predstavniki gospodarstva oziroma z enim izmed interesnih združenj na tem področju. Gospodarstveniki, kapitalisti, če želite, so poleg nosilcev politične moči integralni, nujni del korupcije in s tem so ali pa bi vsaj morali biti tisti, na katere je protikorupcijska komisija najbolj pozorna.

Pa vendar gre tudi za Joca Pečečnika in to kar predstavlja v javnosti. Če že ni težava v tem, da ga je komisija v preteklosti že preiskovala zaradi sumov korupcije, bi bila lahko morda načelna težava za protikorupcijsko komisijo to, da je Pečečnik politično dejaven in opredeljen.

Nikoli ni skrival navdušenja nad vladami, ki jih je vodil Janez Janša. Pravzaprav jih je odkrito podpiral ves čas, tudi, ko so bile v nemilosti pri javnosti zaradi tako ali drugače spornih potez in poslov. Z zadnjo Janševo vlado je sodeloval pri neuspeli nabavi zaščitne opreme za potrebe boja z epidemijo, s katero so se in se še ukvarjajo organi pregona. Zadnje čase se Pečečnik trudi, da bi njegov Klub slovenskih podjetnikov ustanovil medijsko podjetje, ki bi prek digitalnih medijev, radia in celo televizijskega kanala zastopalo njihove (politične) interese, tako da bi verjetno še večkrat kot doslej slišali njegovo mnenje, da je Janševa vlada »res veliko naredila za podjetja« in da je Golobova vlada »čisto preveč socialistična« in podjetja dojema zgolj kot »molzne krave«.

A ne gre niti za to, da je Pečečnik podpornik ene od političnih opcij – pri čemer ima tudi lastne ambicije, ki jih ne skriva. Težava je v tem, ker je podpornik političnih strank in politikov, ki se zavzemajo za nekatere cilje. Pečečnik jasno pove, zakaj jih podpira – ker gre za stranke in politike, ki zagovarjajo manjše omejitve podjetniške svobode, nižje davke in druge dajatve za javne storitve, kar pomeni »boljše podjetniško okolje« oziroma večji dobiček za kapitaliste vseh vrst in šibkejšo socialno državo. Ustava Republike Slovenije že v drugem členu pravi, da je Slovenija »pravna in socialna država«.

Pečečnik je sicer na torkovi tiskovni konferenci ob skupni izjavi izrazil zadovoljstvo, da je protikorupcijska komisija »sprejela njihovo pobudo in prošnjo po sodelovanju«, kar kaže, da se je presenetljivo sodelovanje začelo na predlog kluba podjetnikov. Na prvi pogled se zdi, da bi morala biti takšna pobuda za Šumija znak za zaskrbljenost, ne pa za nasmejani fototermin. Res je, da verodostojnost komisije bledi. Vendar to še ne pomeni, da lahko vsakokratno vodstvo z ugledom institucije počne, kar se mu zahoče.

Kaj se bo zgodilo, ko bo komisija morala preiskovati katerega izmed članov podjetniškega kluba? Kako zaupanja vredna bo takrat njena preiskava?