Ezoterična univerza

Ljubljanska univerza je, podobno kot mariborska, s sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost – vsaka je v ta namen dobila približno 26 milijonov evrov – oblikovala pilotne projekte, s katerimi želi prispevati »tudi k reševanju družbenih in gospodarskih izzivov, povezanih z zeleno ter digitalno preobrazbo družbe in gospodarstva«. Precej prahu je pri tem dvignil novi predmet Celostno razmišljanje in delovanje, ki ga nameravajo izvajati na Naravoslovnotehniški fakulteti.

Verjetno bi ostal neopažen, če se o njem ne bi v Sobotni prilogi Dela razpisal eden od profesorjev, ki so ga zasnovali – Marko Pavliha, profesor prava na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, pa tudi bivši politik. Kot zapiše, bo temeljni cilj predmeta »razvijanje samostojnega, kritičnega, odprtega in celostnega razmišljanja ter prepletanje naravoslovnih in tehnoloških znanj z družboslovnimi in humanističnimi v imenu trajnostnega ravnanja v dobro širše družbene skupnosti«. Pri predmetu, ki so ga poleg Pavlihe zasnovali Andrej Demšar, Deja Muck, Elena Fajt in Matija Svetina, si prizadevajo dodatno angažirati »nekaj zunanjih modrecev, kot sta denimo fizik Andrej Detela in pater dr. Karel Gržan«. Študenti bodo na predavanjih razmišljali o trajnostnem razvoju, se učili holističnega reševanja težav, spoznali metodo fraktalne risbe, pri kateri se riše z zaprtimi očmi ...

Del strokovne javnosti je na družbenih omrežjih zastrigel z ušesi predvsem ob vsebinah, ki jih namerava predavati Pavliha. Sašo Dolenc, filozof in fizik, sicer komunikator znanosti, je na Facebooku izrazil pomislek, da bi prej kot za znanstvene vsebine lahko šlo za – psevdoznanost. Kot namreč zapiše Pavliha, se bodo slušatelji med njegovimi predavanji lahko med drugim »seznanili z nekaterimi zastarelimi stališči materialistične znanosti, recimo, da je zavest proizvod elektrokemičnih procesov v možganih (čeravno jih presega) ali da je bistvo vsega materija (kvantni fiziki so dokazali, da je ključna energija)«.

Pavliha se je že pred leti posvetil širjenju duhovnih obzorij, navdušuje se nad meditacijo, vzhodno filozofijo in ezoteriko, svoje modrosti, »duhovno čofotanje«, kot to opiše v eni svojih knjig, razširja tudi kot publicist. Vprašanje je, ali te teme sodijo v univerzitetni prostor – če niso postavljene v širši znanstveni kontekst, kot je na primer kontekst spoznavne teorije ali gnoseologije. Sicer gre zgolj za prodajanje kačjega olja.

»Kot ekipa načeloma ne nameravamo odgovarjati na škodoželjne kritike nekaterih spletnih kvazi ’recenzentov’, ki uživajo v mrcvarjenju česarkoli, kar presega njihova prepričanja in dogme. Mnogo tistega, kar je v preteklosti veljalo za ’psevdoznanost’, je danes čislano kot znanost, in tako bo verjetno v prihodnosti, še posebej na področju raziskovanja zavesti in človeka kot celote,« na očitke odgovarja Pavliha. »Korektno bi bilo, da naš resda nekonvencionalni predmet, ki je bil potrjen na vseh pristojnih univerzitetnih in fakultetnih organih, presojajo študentje in ne mediji ter aprioristično nenaklonjena laična javnost.«