Ekonometrija iz gostilne

Da je prihodnost vse bolj nepredvidljiva, v zadnjem obdobju pospešeno ugotavljajo tudi ekonometriki. Zadnji nauk s tega področja so dobili v Statističnem uradu Republike Slovenije, Sursu, kjer so se kljub nenehnemu izpopolnjevanju modelov prihodnosti pri napovedovanju zmotili približno tako, kot da bi bruto družbeni proizvod ocenjevali v kakšni gostilni. Sprva so ocenili, da je lani naše gospodarstvo zraslo za 5,4 odstotka, po zadnjih, natančnejših izračunih pa kaže, da je zraslo zgolj za 2,5 odstotka. Spremenjeni izračun bo seveda vplival na izračun dolga, na izračun proračunskega primanjkljaja in – na finančnem ministrstvu upajo, da ne – na cene slovenskega zadolževanja.

Direktor Sursa Tomaž Smrekar temu sicer ne reče niti šarlatanstvo niti »zmota«, ampak »revizija« oziroma »izboljšana ocena«. Ali še natančneje: razlika med četrtletno in letno oceno gospodarske rasti za leto 2022. Ta razlika naj bi nastala, kot pojasnjuje Surs, zaradi nenavadnih gospodarskih razmer, za katere naj bi bili dejansko krivi vojna v Ukrajini in energetska kriza. »V prvi oceni BDP, februarja, Surs ni imel na voljo podatkov o tem, kako podjetja obvladujejo te stroške. Novi podatki pa so pokazali, da so stroški materiala in storitev naraščali hitreje kot proizvodnja oziroma je bila rast dodane vrednosti nižja od rasti proizvodnje. Pri letnem izračunu smo lahko izločili nihanja cen po posameznih skupinah proizvodov ter tako dobili bolj kakovosten izračun,« so odgovorili na naše vprašanje.

Čeprav se v Sursu ne čutijo krive, bodo vseeno ukrepali. Ugotavljajo namreč, da prihaja pri njihovih napovedih do vse večjega odmika od stvarnosti predvsem v zadnjem obdobju, to je z epidemijo od leta 2020 in prek cenovnih skokov leta 2022. Zaradi tega načrtujejo tudi neodvisni strokovni pregled podatkovnih virov in metod. Zanje bodo prosili izkušene strokovnjake s tega področja v statističnih uradih držav članic EU, pravijo. No, resnici na ljubo imajo podobne težave tudi druge institucije. V Banki Slovenije na primer po lastnih besedah svoje modele in metode iz dneva v dan izboljšujejo ter posodabljajo, uporabljajo različna analitična in ekonometrična orodja, »ki so ena najsodobnejših na našem področju,« a vendarle skrušeno priznavajo, da so v zadnjih letih »tovrstni modeli bili podvrženi številnim izzivom, povezanim z velikostjo in frekventnostjo makroekonomskih šokov«.

Seveda moramo navesti še odgovor vladnega urada za makroekonomske analize, Umarja, iz katerega v veliko skromnejših tonih sporočajo zavedanje, da so podatki v zadnjem času vse bolj »negotovi« in da tudi oni poskušajo razumeti, zakaj se dogajajo te spremembe. Za primer navajajo razlike v mednarodni menjavi. »Podrobnejša analiza je pokazala, da se v času lahko močno spreminjajo ocene tuje gospodarske rasti, kar seveda vpliva na rast tudi v Sloveniji. Tako smo dodatno okrepili spremljanje dogajanja v mednarodnem ekonomskem okolju,« pravijo. In seveda dodajajo, da se v času vse večje negotovosti in vse večjih šokov zmanjšuje kakovost vhodnih podatkov in tako tudi napovedi. Zaradi pandemije, vojne, sprememb cen surovin tudi oni ves čas poskušajo najti nekakšno rešitev. »Zato vedno znova iščemo dodatne podatke …« nadaljujejo.

Bi moral zaradi napačnih ocen Sursa direktor Tomaž Smrekar odstopiti? Ekonomist Velimir Bole, ki se v svojem inštitutu EIPF ravno tako ukvarja z napovedovanjem gospodarske prihodnosti, meni, da ne. »Takšne napake so sicer za finančno ministrstvo izredno mučne, ampak glede na mednarodne primerjave smo v Sloveniji v zadnjem času pri tem v povprečju,« pravi. Napovedovanje gospodarske prihodnosti postaja vse težje. Sam v slovenskem primeru sumi, da so bili Sursovi marčni podatki veliko bolj rožnati, ker tam v analizo za začetek vzamejo izbor največjih podjetij, ki so očitno tudi dobivala največ koronskih subvencij, zato je bilo njihovo poslovanje boljše od povprečja. Po drugi strani pa se po vsem svetu povečuje delež (digitalnih) storitev v BDP, tu pa so napovedi veliko težje, kot so recimo bile nekoč za industrijsko proizvodnjo. »Dobra stran zadnjega znižanja našega BDP pa je, da imamo veliko nižji strukturni primanjkljaj,« še dodaja Bole. Za ekonomiste je to pomemben in spodbuden podatek.

Seveda je težko napovedati ekonomske učinke preimenovanja Twitterja v X ali recimo odpovedi koncertov pop zvezde Taylor Swift v ZDA, ki naj bi s svojimi nastopi po nekaterih ocenah pomagala ameriškemu BDP. Največji greh tako ni v napačnih napovedih, ampak na drugi strani, pri opazovalcih, ki te napovedi preresno jemljejo. To nas lahko drago stane. Leta 2013 smo recimo vsi verjeli Egonu Zakrajšku, zaposlenemu v ameriški centralni banki FED, ki je septembra 2012 vsak teden razlagal, da je Slovenija že bankrotirala. Uradne institucije, kot je Banka Slovenije, so potem napovedale, da se bo v prihodnjih treh letih BDP zmanjšal za 4,1 do 9,8 odstotka. Ker je bila napovedana rast nižja, so se zmanjšale tudi vrednosti nepremičnin in delnic, s katerimi so banke imele zavarovana posojila. In ker je nastala bančna luknja, smo vanjo vrgli približno pet milijard evrov.

Nato pa smo (prepozno) izvedeli, da se v tistem času BDP ni zmanjšal za 4,1 do 9,8 odstotka, ampak da smo takrat imeli 5,8-odstotno gospodarsko rast.