So najpomembnejše zobne korenine?

Eden od napovedanih ukrepov ali usmeritev nove zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, kot piše v ta teden predstavljenem strateškem programu ministrstva za zdravje, je nova zobozdravstvena storitev. Gre za tako imenovano strojno širjenje zobnih korenin oziroma koreninskih kanalov.

Predlog, da bi strojno širjenje zobnih korenin v času vlade oziroma velike zdravstvene reforme pod vlado Roberta Goloba postalo nova javna zdravstvena storitev, je po mnenju nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra sicer nadvse dobrodošel, kaže pa tudi, da vlada izgublja osredotočenost. Da lahko v tako pomembnem dokumentu ob vseh hudih težavah v zdravstvu, to je ob 150 tisoč pacientih, ki nimajo izbranega družinskega zdravnika, in vse daljših čakalnih dobah najdemo alinejo o zdravljenju zobnih korenin kot eno od 10 tisoč zdravstvenih storitev, se mu zdi v resnici škandalozno. »Če sem dobronameren, me ta dokument spominja na skupek rednih letnih načrtov zdravstvenih ustanov za prihodnje leto, in to v sistemu, ki teče kot namazan, kot da ni krize.«

Ujme na začetku avgusta so očitno najpomembnejšo od reform vlade Roberta Goloba, to je zdravstveno reformo, potisnile daleč na konec seznama. Golob po odstopu Danijela Bešiča Loredana še vedno ni imenoval novega zdravstvenega ministra, doslej napovedane reforme, od digitalizacije zdravstva do celovite reforme zdravstvenega zavarovanja, pa se prestavljajo v nedoločno prihodnost.

Na ministrstvu za zdravje so sicer ta teden predstavili usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, nekakšen novi program dela. V novem načrtu dela tako najdemo dobrodošle zamisli: ministrstvo naj bi spremenilo izračun glavarinskih količnikov, povečalo ekipe ambulant družinske medicine, tako da bi jih po novem poleg zdravnika sestavljali diplomirana in srednja medicinska sestra, za polovični delovni čas pa tudi administrativno-tehnični delavec. Še vedno pa manjka načrt, kako to izpeljati. Vsi bi seveda želeli zdravnikom zagotoviti še eno medicinsko sestro, a teh za zdaj ni.

V organizaciji Glas ljudstva, katere član je Keber, si želijo, da bi se v vladi ponovno osredotočili na bistvene in takoj izvedljive ukrepe, zaradi česar so ta teden predstavili svoj interventni zakon, s katerim želijo rešiti vsaj dva ali tri ključne težave, to je problem velikega števila pacientov brez izbranega zdravnika, problem dolgih čakalnih dob in vprašanje privatizacije.

»Naše rešitve so zelo enostavne,« pravi Keber, »mejo, pri kateri bi lahko družinski zdravniki odklanjali paciente, bi zvišali za 10 odstotkov, a tako, da bi ekipe za vsakega novega pacienta dobile dodatno plačilo.« Čakalne dobe pa bi krajšali s povečevanjem učinkovitosti, z uvajanjem normativov. »Po našem predlogu bi bili zdravniki dodatno plačani, če bi te normative presegali, ne pa, če opravljajo storitve recimo popoldne ali v obliki nadur.« Normative pa bi sprva izračunali v vsakem od 27 zavodov posebej, tako da bi delili število svojih opravljenih ur z vsemi opravljenimi storitvami, nato pa bi ministrstvo iz teh 27 poročil sestavilo enoten seznam.

To bi bila, tako Keber, dva nujna, bistvena in najhitreje uresničljiva ukrepa. Ukrepi, ki jih predlagajo državni sekretarji ministrstva za zdravje, pa po njegovem pomenijo odlaganje in prelaganje reform na druge oziroma pomenijo ohranjanje sedanjega stanja.

Ministrstvo za zdravje za zdaj še vedno vodi Robert Golob, po nekaterih informacijah pa bi lahko nova ministrica za zdravje postala državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel.