The Chemical Brothers: For That Beautiful Feeling

+ + +

Ali ima dvojec Chemical Brothers po slabih treh desetletjih neprekinjenega jahanja največjih svetovnih festivalov, občasno pa tudi vrhov lestvic sploh še pokazati kaj, kar bi bilo vredno posluha? Vprašanje je v trenutku, ko eno od močno priljubljenih elektronskih imen streže z jubilejnim desetim albumom, tako rekoč samoumevno. Pri plesnih projektih, ki se (nepričakovano in hitrostno) zavihtijo v višave mainstreama, je opazna težnja, da se hitro izpojejo, se začnejo mučno ponavljati ali grejo preprosto v EDM-ovske franže, po navadi, ker gre za kratkotrajen trend, ki ga industrija izkoristi in izpljune, ali ker se preprosto preveč prilagajajo zahtevam velikih odrov in širokih množic poslušalstva.

A kemika nista muhi enodnevnici. Nase sta hudo opozorila že leta 1995 s prvencem Exit Planet Dust, naslednja, dve leti kasneje izdana plošča Dig Your Own Hole s superhitom Block Rockin’ Beats na čelu pa je že prilezla na vrhove svetovnih lestvic. Dvojec se je takrat uveljavil kot pionir, popularizator in eno glavnih imen kratkotrajnega kraljevanja britanske scene big beata. Potem se ni ustavil. Nizal je albume, med katerimi se najdeta le popoln kiks ali dva, izjemno domiselna in udarna hita, če ne kar elektro himni, pa je recimo izdal še leta 2005 (Galvanize) in 2015 (Go). Zadnji dolgometražni izdelek iz leta 2019 No Geography je bil silno retro praznovanje evforije rejva devetdesetih let, bil je precej klišejski, na trenutke žajfasto diskoiden, brez čezmernega angažmaja gostov in brez poskusov v obliki radijskih hitov.

For That Beautiful Feeling je drugačen. Sicer ni nobena zvočna revolucija, a hkrati tudi ne stavi povsem ali samo na nostalgično retromanijo udrihajočih breakbeatov, skrivljenih acid linij in vznesenjaških semplov raperskih parol. Brez vsega naštetega sicer nikakor ne gre, a tokrat The Chemical Brothers štih devetdesetih let odmerja sicer prepoznavno, vendar zmerno, spet z minimalnim številom obveznih gostujočih vokalistov (tokrat sta to vse manj zanimivi Beck in nič kaj zvezdniška pariška pevka HALO MAUD) in spet brez misli na radijske obrate oziroma zdaj na tiktokovsko aplikativnost.

Album se začne udarno in visokooktansko, kot kričeča žurka med seboj prelivajočih se plesnih kosov. Nekje na tretjini se dogajanje le umiri, potem preide v bolj popovsko formo in se konča s čistim šusom, temu pa sledi le še nežen epilog. Dramaturgija deluje, veterana uporabljata ustaljene trike dramatičnega grajenja in stopnjevanja, a nikoli ne zaideta v nadležni trend ali čezmerno osladnost.

Dvojec The Chemical Brothers z albumom For That Beautiful Feeling nadaljuje, kar zna najbolje: brušenje neposrednih plesnih kosov s kar nekaj pop privlačnosti, ki pa nikoli ne zavije proti trenutnim trendom.