Virus? Prisoten

Četudi se pandemija covid-19 morda zdi kot oddaljen spomin, kot mora, ki bi jo najraje pozabili, virus med nami še naprej vztraja. Ima že nešteto različic in podrazličic, sestavljati so se začeli tudi rekombinantni virusi, ki so mešanica dveh različnih podrazličic omikrona ... Virusi so pač mojstri prilagajanj in mutacij.

Večina mešanic še ne prinaša razloga za preplah, a nekatere po svetu vseeno povzročajo preglavice. Na začetku leta se je v Indiji na primer razširila nova mutacija omikrona XBB.1.16, imenovana tudi arcturus, zaradi česar so bili v nekaterih delih države primorani znova uvesti obvezno nošenje mask. Do preplaha zaradi povišanja števila okužb (in hospitalizacij) je ob koncu poletja prišlo tudi v Združenih državah Amerike; tega sta zakrivili podrazličici omikrona EG.5 (eris) in BA.2.86 (pirola). Podobno je drugod po svetu, Svetovna zdravstvena organizacija je med julijem in avgustom zabeležila 1,4 milijona novih okužb, kar je 80 odstotkov več kot mesec prej.

Kako pa je v Sloveniji? Tudi v Sloveniji opravimo veliko manj testov, kot smo jih nekoč. Zato je ocene, kako razširjen je trenutno virus, praktično nemogoče dobiti. Število okužb spet narašča od začetka avgusta, kot kažejo opravljeni pozitivni testi. Na začetku tega tedna bi bilo, če bi se zanašali zgolj na potrjene primere, v državi okoli 250 aktivnih primerov zbolelih za covidom.

Da je »najbrž okužb res več, kot jih zaznamo z zelo skromnim testiranjem«, potrjuje tudi infektologinja dr. Bojana Beović, ki pa hkrati miri, da to še ni razlog za preplah, saj v Sloveniji ne beležimo »kakšnega pomembnega navala na bolnišnice« oziroma gre pri sprejemih v bolnišnice predvsem za posamezne primere s pridruženimi zdravstvenimi težavami.

Vsaj približno oceno, koliko je trenutno aktivno zbolelih v državi, kažejo analize odpadnih vod. Te sicer zaostajajo za vsaj en teden, a zadnje, objavljene 11. septembra, kažejo, da bi bilo lahko v Sloveniji 488 aktivnih primerov na 100 tisoč prebivalcev.

Kot ugotavljajo pri presejalnem sekveniranju pozitivnih vzorcev na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani, v Sloveniji že od januarja pri vseh okuženih beležimo različico omikron – ki pa se, kot rečeno, deli na številne podrazličice. Eris, ki je že razširjena po vsem svetu in je v večini držav odgovorna za povečanje primerov okužb, so že zaznali tudi pri nas. Medtem ko pirole, ki ima še večje število mutacij kot eris – zato bi se lahko še lažje izogibala imunskemu odzivu –, pri nas še niso zaznali.

Evropska komisija je na začetku meseca sicer odobrila novo cepivo podjetja Pfizer-BioNTech, prilagojeno zaščiti pred podrazličico omikrona XB.1.5. To naj bi pomagalo povečati obseg imunosti tako proti trenutno prevladujočim kakor nastajajočim različicam virusa. Cepivo je odobrila po hitrem postopku, da bi se države članice lahko pravočasno pripravile na cepilne kampanje pred jesenjo in zimo, ko se prične sezona virusnih okužb.

Slovenija je 11. septembra že prejela 34.560 odmerkov posodobljenega cepiva, vendar se cepljenje z njim še ni začelo, saj cepivo še ni dostopno v ambulantah po državi, odgovarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Priporočila v zvezi s cepljenjem, ki jih je sprejela posvetovalna skupina za cepljenje, so namreč še v fazi usklajevanja. »Zelo verjetno pa se bo cepljenje začelo v prvi polovici oktobra,« dodaja Bojana Beović, skupaj s cepljenjem proti sezonski gripi torej. »Skupine, ki jim cepljenje posebej priporočamo, pa v glavnem ostajajo take kot doslej.« Cepljenje torej priporočajo predvsem ranljivim kroničnim bolnikom in starejšim osebam; podobno so se odločili tudi v Nemčiji, Franciji in Italiji.

Slovenija je že prejela posodobljeno cepivo proti covid-19, vendar se cepljenje z njim še ni začelo.

Cepivo je bilo odobreno tudi v Združenih državah Amerike, pri čemer pa je ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (tudi v luči tamkajšnjega nedavnega porasta okužb) cepljenje priporočil vsem prebivalcem.

Na NIJZ pričakujejo, da bo cepivo predvsem preprečilo težji potek bolezni. »Kako dobro bo preprečevalo samo okužbo, pa je še težko reči, saj je to odvisno tudi od krožečih različic v času cepljenja,« so še zapisali.

Na cepljenje se je mogoče prijaviti prek osebnega zdravnika. Zdravstveni dom v prestolnici pa omogoča tudi prijavo prek spletnega obrazca, ki je dostopen na njihovi spletni strani. Cepljenje poteka vsak petek med 7. in 14. uro, sočasno s cepljenjem proti covidu pa se lahko cepite tudi proti gripi.