Parada sovraštva

So mladi res vse bolj radikalizirani?

Junijska parada ponosa v Ljubljani se bo zapisala v zgodovino – kot tista, na kateri je slavnostni nagovor prvič imela predsednica države, a tudi kot tista, ki jo je spremljalo nemalo nasilnih izgredov, morebiti celo največ od leta 2001, ko je potekala prvič. Brez neljubih incidentov pa ni minila niti parada v Mariboru, že tretja po vrsti, ki je v štajerski prestolnici potekala prejšnji konec tedna.

Na enem od nadvozov v mestu se je že zjutraj pojavil transparent z napisom: »Maribor je dom vijolične in rumene, nikoli ne bo mavrične in zelene.« Fotografijo tega je nato na družbenih omrežjih delil Luka Simonič, bivši predsednik mariborskega podmladka SDS, ki je lani kandidiral tudi za poslanca. Ob njej je pripisal: »Živite svoje življenje kot vam je svobodna volja, vendar ga javno ne demonstrirajte in ne zastrupljajte otrok z LGBT-propagando. Sramotno, da se to dogaja v našem mestu.«

Udeležence sprevoda, bilo jih je več kot 200, je na Trgu svobode, kjer je potekal osrednji del prireditve, pričakalo nekaj deset protestnikov, večinoma mladih moških, ki so v znak protesta razgrnili slovensko zastavo. Kot so sporočili z mariborske policijske uprave, so v času izvajanja aktivnosti varovanja parade ugotavljali identiteto sedmih oseb, a na samem prireditvenem prostoru niso obravnavali kršitev.

Po prireditvi so bili na policiji obveščeni o dveh napadih. Skupina mlajših moških je fizično napadla moškega, aktivista Renata Volkerja, ki je nato zaradi lažjih poškodb poiskal zdravniško pomoč v UKC Maribor, v drugem primeru pa so moškega zmerjali in vanj metali jajca. Kršitelji so takoj po dejanju pobegnili s kraja.

Pri tem morda preseneča predvsem to, da so za izgredi stali večinoma mladi. Kako je to mogoče?

Četudi na javnomnenjski ravni podpora istospolnim parom med mladimi narašča – zmanjšuje se tudi delež tistih, ki so jim zelo  nenaklonjeni –, je sobotno dogajanje treba razumeti kot izraz naraščajoče polarizacije mladih. Tako je vsaj prepričan sociolog Miran Lavrič, profesor na mariborski Filozofski fakulteti in vodja raziskave Mladina 2020. »Mislim, da gre pri takih ekscesih za izraz radikalizacije manjšine mladih, ki pa je v širšem smislu povezana s krepitvijo konservativnih stališč na nekaterih drugih področjih,« pravi. »Predvsem gre za večje poudarjanje nacionalne identitete oziroma za občutek ogroženosti v zvezi z zaznavo, da se nacionalna identiteta krha.«

»Porast takšnih idej lahko v splošnem povežemo s težavami mladih pri gradnji stabilne identitete, ki so še posebej žgoče v razmerah kompleksnih, odprtih, liberalnih družb,« meni Lavrič in dodaja, da mladi pri oblikovanju svoje identitete potrebujejo predvsem stabilna sidra. »Tradicionalno sta taki sidri spol in narod. V sodobnem evropskem kontekstu se oba omenjena temelja identitete krhata oziroma relativizirata, to pa s seboj za nekatere mlade prinaša precejšnjo negotovost in grožnjo dezorientiranosti. To logično vodi v iskanje nekih trdnih družbenih okvirov, v katerih bi lahko mladi izoblikovali identiteto.«

Ekscesi, kakršni so se zgodili na paradah ponosa v Mariboru in Ljubljani, opozarjajo, da na tem področju očitno ostaja neka praznina, ki jo uspeva zapolniti radikalnim gibanjem, kot je na primer identitarno. To bi bilo po Lavričevem mnenju napačno odpraviti zgolj kot nekakšen nepomemben družbeni odklon.

Dogajanje v Mariboru so že kmalu zatem javno obsodili nekateri ministri, pa tudi predsednica države in premier. Nekateri pa se niso oglasili, denimo stranka SDS …