Skrivnostna najdba

Sredi poletja so se začele arheološke raziskave v okviru prenove osrednjega dramskega gledališča pri nas, SNG Drame Ljubljana. Arheološka izkopavanja ob Igriški ulici pred Malo Dramo, ki jim bodo sledila še izkopavanja ob Erjavčevi in Slovenski cesti, so že obrodila sadove. V sporočilu za javnost jih je predstavila vodja raziskave Maja Lavrič. Na globini 0,70 metra so naleteli na zidove stanovanjskega objekta, t. i. insule XVIII, ter cesto dekuman J. Ostaline, ki jih raziskujejo, sodijo v 3. in 4. stoletje n. št., arhitekturne prvine pa kažejo na ostanke centralnega ogrevanja. Na tem delu so v cestnih sedimentih odkrili tudi drobne osebne predmete prebivalcev Emone, med njimi dobro ohranjen bronasti novec Marka Avrelija, bronasti prstan ter fibulo oziroma zaponko za spenjanje oblačila.

Med izkopanimi in objavljenimi predmeti pa se je znašel tudi del skrivnostne zlate broške. Po poročanju portala N1 se je na Facebooku pod objavo SNG Drama Ljubljana o arheoloških najdbah oglasila uporabnica, ki je trdila, da del okrasa ni last Emoncev, pač pa kostumografov – broška naj bi se bila polomila in padla na tla med fotografiranjem za predstavo Antigona. Fotografijo so menda kmalu zatem odstranili iz objave, nato pa so jo izbrisali še na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

»Za premiero predstave Antigona so se igralci res slikali v izkopnih poljih pred Malo Dramo, kjer trenutno potekajo arheološka izkopavanja,« je pojasnila Barbara Colarič, predstavnica za odnose z javnostmi ZVKDS. »Enemu izmed igralcev Antigone se je očitno med snemanjem odlomil del okrasja, ki je del kostuma. Igralci in snemalci so ta delček očitno večkrat pohodili in ga zarinili v globlje plasti zemlje.« Da je šlo res za nenavaden splet okoliščin, kažejo tudi promocijske fotografije za predstavo, ki so jih objavili pri SNG Drama Ljubljana, na njih pa prav tako zaponko vidimo na kostumu igralca Jurija Zrneca.

Med nadaljnjimi izkopi so arheologi ta delček našli in ga v skladu z usmeritvami, ki jih narekuje arheološka stroka, označili, evidentirali in popisali. »Lahko dodam, da je v takem primeru vse najdba, tudi kaj, kar na videz ne sodi mednje, in se potem s preiskavami ugotavlja, kako je to tja prišlo. Ker del zlatega okrasja našim arheologom ni šel v kontekst z drugimi najdbami in so takoj posumili, da ne gre za rimsko obdobje, so se pospešeno lotili naravoslovnih raziskav in ugotovili, da del okrasa zlatega prapora ni prava najdba, zato smo jo izločili iz arheoloških odkritij,« je še pojasnila Barbara Colarič.