Ena sanjska služba več

Evropski poslanci so prejšnji teden potrdili predlog nove sestave evropskega parlamenta, po katerem bo v prihodnjem mandatu v njem sedelo dodatnih 15 poslancev. Skupno število sedežev v parlamentu se bo tako povečalo s 705 na 720. Dodatni sedeži so se (na podlagi demografskih sprememb v Evropski uniji od zadnjih volitev) razdelili med 12 držav članic, pri čemer je enega od teh sedežev dobila tudi Slovenija.

Kot so ob tem zapisali na zunanjem ministrstvu, dodatni sedež »povečuje možnosti vpliva na proces odločanja in na sooblikovanje politik EU, kar izjemno vpliva na naše vsakdanje življenje«. S povečanjem števila sedežev pa bo »zagotovljena doslednejša uporaba načela padajoče proporcionalnosti, ki državam z manjšim številom prebivalcev dodeljuje več poslanskih sedežev na prebivalca kot večjim državam, pa tudi ustrezna zastopanost manjših držav članic«. Samo za primerjavo: Slovenija bo po novem imela devet poslancev v evropskem parlamentu, Nemčija, največja med članicami, jih ima 96.

A kaj ta sprememba pomeni za volitve v evropski parlament? Slovenija volilnega praga nima. Ta je obvezen samo za države z več kot 35 poslanskimi sedeži. Poslanska mesta se med kandidatne liste razdelijo po d’Hondtovem sistemu na ravni celotne države.

Posebnost evropskih (in lokalnih) volitev so preferenčni glasovi. Tako lahko kandidat, ki ga je stranka postavila na dno liste, vseeno postane evropski poslanec, če mu dovolj ljudi nameni preferenčni glas. A ti se upoštevajo le, če njihovo število presega prag, določen tako, da število glasov, oddanih za listo, delimo z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Teh je lahko največ toliko, kolikor poslancev ima država. Pri osmih kandidatih na listi je bil doslej določen pri 6,25 odstotka glasov, ki jih je prejela stranka.

Direktor državne volilne komisije Dušan Vučko razlaga, da bi dodatni sedež lahko imel vpliv predvsem na prag, določen za preferenčni glas, saj bo zdaj, pri devetih poslancih na listi, »treba dobiti manj glasov, da se bo ta upošteval«, vendar je ta trenutek prezgodaj za špekuliranje, kakšen vpliv bi dodatni sedež v parlamentu lahko imel na volitve – navsezadnje še ni jasno niti, koliko strank bo sploh kandidiralo na njih. »Vsaj tehnično gledano pa bomo morali posodobiti informacijski sistem za pomoč pri ugotavljanju izida glasovanj,« še pravi Vučko.