Napaka za napako

Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba in vojaški pilot, ki je v preteklosti sodeloval v komisijah, katerih naloga je bila rešiti vprašanje za Slovenijo najprimernejšega vojaškega letala, je za Mladino že lani poleti dejal, da je nakup vojaškega letala spartan nesmiseln. Po njegovem mnenju bi se naložba splačala le, če bi bilo letalo v zraku 18 ur na dan: »Slovenska vojska pa vse leto ne bo potrebovala več kot 500–1000 ur letenja s takšnim letalom. Za Slovenijo je najtežje vprašanje, kako kupiti letalo, katerega raba bo tudi gospodarna. V preteklosti smo ta paradoks poskušali rešiti z nakupom multimodalnega airbusa 318. Takšno letalo je z moduli mogoče spremeniti za prevoz vojakov, mogoče mu je dodati rezervoarje in povečati dolet, ima modul za prevoz vladne delegacije, v vmesnem času pa je mogoče letalo uporabljati za civilne namene …«

Kljub temu so se na obrambnem ministrstvu odločili za nakup letala. Petnajstega januarja 2021 so sporočili, da bo z nakupom novega transportnega letala Slovenija postala neodvisna pri zagotavljanju zračnega transporta. »Lanski izbruh pandemije covid-19 je pokazal, da smo bili pri evakuaciji svojih državljanov iz tujine v domovino in pri zagotavljanju zalog zaščitne opreme odvisni večinoma od drugih prevoznikov.« Ampak ta utemeljitev ni dolgo zdržala. Ta mesec, 19. septembra, sta slovenski in italijanski obrambni minister Marjan Šarec in Guido Crosetto podpisala dogovor o nakupu še drugega transportnega letala C-27J.

Zakaj še enega? Z obrambnega ministrstva odgovora niso poslali, so pa v sporočilu za javnost zapisali, da bo z drugim letalom imela vojska zagotovljeno stalno operativnost letalskega taktičnega transporta pripadnikov in tovora. Ker bomo imeli dva spartana, »bo vedno razpoložljivo vsaj eno letalo, medtem ko bi bila ob nakupu samo enega letala razpoložljivost 80-odstotna. Hkrati bosta letali podpora drugim državnim organom v Sloveniji, podpora v okviru Nata in Evropske unije, podpora civilni zaščiti ob naravnih in drugih nesrečah, podpora drugim državnim organom in partnerskim državam, ki nimajo tovrstnih zmogljivosti, ter za aktivno sodelovanje v mednarodnih programih zračnega transporta.«

Stroški nakupa dveh taktičnih tovornih letal C-27J skupaj z vsemi moduli in logistično podporo, zavarovanjem, stroški certifikacije, stroški upravljanja in administrativnimi stroški bodo znašali 129 milijonov evrov (brez DDV).

No, kot vedno v takšnih primerih na ministrstvu še kaj izpustijo. Za drugo letalo bo namreč treba zgraditi hangar na letališču Cerklje, kjer že gradijo hangar za prvo letalo. K tem 129 milijonom evrov stroškov moramo torej prišteti še 32 milijonov evrov, kolikor so znašali proračunski stroški za obnovo letališča Cerklje doslej, še dodatno pa namerava obrambno ministrstvo plačati 22 milijonov evrov. Skupaj smo za te »vertikalne zmogljivosti« vojske, kot jih imenujejo, potrošili 183 milijonov evrov. Spomnimo se, leta 2014 smo brniško letališče prodali za 177 milijonov evrov. Prodali smo civilno letališče v Ljubljani in v zameno dobili vojaško v Cerkljah.