Kako poteka preiskovanje sumljivega financiranja strank?

Prav zmeraj, kadar SDS pride na oblast, išče načine, kako zagotoviti dodatno financiranje »medijem« ali organizacijam, ki so blizu stranki, bodisi prek oglaševanja državnih podjetij, projektov, ki jih razpisujejo posamezna ministrstva, ali kako drugače. V SDS so res mojstri iskanja obvodov za strankarsko financiranje.

Zato tudi ni čudno, da se SDS tako pogosto pojavlja na mizi parlamentarne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank. Nazadnje je njeno pozornost pritegnilo podjetje Geopolar, ki je bilo v lasti poslanca SDS Zorana Mojškerca. S fiktivnim izobraževanjem ljubljanske svetniške skupine SDS naj bi bilo zaslužilo več kot 40 tisoč evrov javnega denarja. Pri komisiji so zato primer izročili protikorupcijski komisiji, ta pa je presodila, da iz prijave izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, zato je zadevo prepustila policiji in računskemu sodišču. Mojškerc se je za parlamentarno komisijo sicer izkazal kot ne najboljši sogovornik, saj ni hotel odgovarjati na vprašanja, ki so se nanašala na poslovanje podjetja Geopolar, češ da to ni predmet preiskave. Zato mu je bila naložena kazen slabih 300 evrov.

Na seznam prič iz SDS je bilo oktobra lani uvrščenih kar deset poslancev iz največje opozicijske stranke, med njimi tudi Žan Mahnič, sprva član komisije, ki so ga bili zaradi tega primorani razrešiti. Podobno kot poslanca Janeza Magyarja, ki je kasneje zapustil poslanske klopi, saj je postal župan Lendave.

Mahnič, ki se je na seznamu znašel, ker je delničar Nova24TV, se z razrešitvijo nikakor ni strinjal, zato je zoper sklep državnega zbora sprožil upravni spor in vložil ustavno pritožbo – prepričan, da gre za poseg v mandat in delo poslanca. Senat ustavnega sodišča, ki je vlogo obravnaval kot ustavno pritožbo, vloženo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je presodil, da pritožbe ne bo sprejel v obravnavo.

V preiskovalni komisiji naj bi naslednje vmesno poročilo javnosti predstavili novembra. Še prej, na začetku oktobra, pa bodo srečo vnovič poskusili še z zaslišanjem Uroša Urbanije, bivšega direktorja vladnega urada za komuniciranje v času zadnje Janševe vlade. Prvič je bila seja, na kateri naj bi bil zaslišan, sklicana že aprila, a je bila prestavljena zaradi odsotnosti predsednice komisije Mojce Šetinc Pašek. Nato je bila še dvakrat prestavljena, ker je bil zaseden Urbanija.

Kot pravi Mojca Šetinc Pašek, dosedanji izsledki komisije kažejo, da »nekateri ljudje iz političnih strank skupaj s svojimi poslovnimi partnerji zanesljivo ne dvigujejo poslovne kulture v državi, temveč jo vodijo v sive cone, dvomljive prakse in resne sume kaznivih dejanj«. Obenem pa, dodaja, se prvi sumi, tudi zlorab političnih položajev, izkazujejo za utemeljene. Vse namreč kaže, da naj bi si bili v eni od političnih strank »ustvarili zelo svojevrsten in predvsem obvoden način finančnega servisiranja političnih projektov. Glede tega se ne ustavljajo pred ničimer, ne pred zlorabami občinskih proračunov, četudi gre za zelo nizke zneske in so ti razpršeni, pa tudi ne pred finančno pomočjo katere od sosednjih držav. Vse skupaj pušča zelo slab vtis in govori o neki svojski mentaliteti v slovenskem političnem prostoru.«

Verjetno ni treba posebej ugibati, za katero stranko gre.