Dela, ki se v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe

Razstava Arjana Pregla v Galeriji Y

V ljubljanski Galeriji Y bodoi danes ob 19. uri odprli razstavo Arjana Pregla z naslovom Lepa reč" Predstavljene bodo tri serije, od katerih vsak zastopa drug likovni pristop, vsebinsko prezentacijo in tehniko. Kustosinja razstave je Maša Žekš.

Izbrana dela, ki so v glavnem nastala v zadnji polovici leta, so po besedah kustosinje napram predhodnemu trendu ter umetnikovi siceršnji drzni angažiranosti in brezsramnosti nekoliko manj agresivna ter neposredno seksualna. V duhu premišljenosti in duhovitosti jih odlikuje subtilnost, ironičnost in dvoumje, ki se v glavnem navezuje na zmes aktualnih sproščenih asociacij, družbenopolitičnih vsebin in umetnostnozgodovinskih referenc, s pretkanim posipom teorije in internetnih cvetk.

Osrednji del razstave predstavljajo slike iz cikla Podobe, ki prihajajo. Cikel, ki ga umetnik razvija zadnji dve leti, se, za razliko od slikarjeve siceršnje prakse načrtovanja in vnaprejšnjega zakoličevanja serij, še vedno spontano razvija in preseneča v svoji nepredvidljivosti in hkratni kontinuiteti.

"Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstna ikonografija - tudi v navezavi na slovenski prostor - in razumevanje medija slikarstva kot takega. Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe," je še zapisala Žekš.

Osrednje in največje slikarsko delo na razstavi, Ikarov padec (2023), v sebi združuje najbolj prepoznaven motiv japonskega grafika Katsushikaja Hokusaija iz prve polovice 19. stoletja – Veliki val Kanagawe (1831) – in alteriran detajl Krajine s padcem Ikarja (ok. 1560) nizozemskega renesančnega slikarja Pietra Bruegla starejšega. 

Stranski produkt avtorjevega dela z oljem so t. i. Kolateralne slike, ki so na razstavi predstavljene kot stalna posledica preciznega in zamudnega načina dela na večjih slikah. "Ostanki barve na klasičnem majhnem formatu nudijo vpogled v sproščeno slikarsko gesto in v obliki naključnih madežev nastopajo kot abstraktni spodbujevalci domišljije. S svojo slikarsko igrivostjo in naključnostjo poglobijo kontrast, ki se vije skozi celotno razstavo: živahne, optimistične barve, ki slikajo temačno vsebino, hitro ustvarjanje osnovnih risb, a dolgotrajno nanašanje barv na platno, neobremenjeno koncipiranje idejnih prebliskov in njihov premišljen dialog z zgodovino umetnosti," še poudari Žekš.

"Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstna ikonografija - tudi v navezavi na slovenski prostor - in razumevanje medija slikarstva kot takega."

Maša Žekš,
kustosinja

Arjan Pregl je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi zaključil magistrski študij slikarstva. Zadnji semester magistrskega študija slikarstva je obiskoval na IUP Indiana University of Pennsylvania (ZDA), nato je vpisal magistrski študij grafike pod mentorstvom profesorja Lojzeta Logarja.

Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, ilustracijo, pisanjem in pedagoškim delom - poučuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, na Akademiji umetnosti Nova Gorica in na Pedagoški fakulteti Maribor. Živi in dela v Ljubljani.

Razstava bo na ogled do 1. decembra.