Napadi na umetnike

Umetniška svoboda v Evropi

V organizaciji ministrstva za kulturo in Sveta Evrope so v Ljubljani v ponedeljek razpravljali o stopnji umetniške svobode po Evropi. Ob tem je bilo predstavljeno poročilo sveta, iz katerega izhaja, da so leta 2021 zabeležili 402 primera napada na umetnike v 28 državah članicah EU. Pri svetu je na to temo nastala tudi digitalna razstava.

Pogovor, na katerem so sodelovali državni sekretar ministrstva za kulturo Marko Rusjan, direktor direktorata za demokratično participacijo pri Svetu Evrope Matjaž Gruden, avtorica poročila Sarah Wyatt, predsednica slovenskega Pena Tanja Tuma, v Berlinu delujoči umetnik in kurator iz Sirije Khaled Barakeh, kuratorka, zgodovinarka in kritičarka s Poljske Malgorzata Kozmierczak ter umetnica iz Gruzije Natalia Vatsadze, je izhajal iz konvencij in drugih dokumentov, ki opredeljujejo oziroma varujejo svobodo umetniškega izražanja.

Gruden je med drugim opozoril na konvencijo o človekovih pravicah in evropsko kulturno konvencijo, ki sta bili sprejeti leta 1950 oziroma leta 1954, a 70 let kasneje je skupnost po njegovem mnenju na razmeroma trhlih nogah, posledice pa trpijo tudi kultura in umetniki. Po njegovi oceni bi se morali še več ukvarjati s pokusi vplivanja na zmanjševanje umetniške svobode, saj brez kulture ni demokracije, o čemer so razpravljali tudi na letošnjem blejskem forumu.

Avtorica poročila je omenila tudi Unesco, ki je leta 1980 objavil priporočila o statusu umetnika ter leta 2005 definicije o umetniški svobodi, po katerih imajo umetniki med drugim pravico ustvarjati brez cenzure in ustrahovanja. Trenutno se sicer na različnih srečanjih največ pogovarjajo o njihovih socialnih in ekonomskih pravicah ter nadomestilih oziroma nagradah za delo. Poročilo pa je pokazalo, da se je število napadov na umetnost in kulturni sektor v Evropi leta 2021 v primerjavi z letoma 2019 in 2018 zvišalo s 380 na 402 zabeležena primera.

Tudi poročilo o svobodi govora v Srbiji, BIH, Črni gori in na Kosovu je po navedbah Tume pokazalo slabo stanje. Kot primer je navedla srbskega pisatelja Marka Vidojkovića, ki je zaradi kritiziranja režima predsednika Aleksandra Vučića moral zapustiti državo.

Kot je povedala Kozmierczak, Poljska nikoli ni bila brez cenzure, v zadnjih letih pa je oblast postala občutljiva na vse, kar je v povezavi z gibanjem LGBT, ženskimi protesti in begunci. Po njenem mnenju politika ščiti večino, vendar bi bilo treba spoštovati tudi mednarodno pravo. V Gruziji pa se po besedah Vatsadze, ki je članica umetniške skupine, s katero uprizarjajo kritične in politične predstave, v zadnjem času srečujejo s tem, da jih sprašujejo po vsebini in morebitnih posledicah uprizoritev.

Če želimo govoriti o umetniški svobodi in bolj zdravi družbi, bi se po oceni Barakeha morali osredotočiti na umetnika in njegov položaj bolj kot na umetnost samo. Podobno je tudi Rusjan izpostavil, da bi država morala zagotavljati ukrepe za to, da umetniki ustvarjajo, ter širiti in krepiti njihove pravice.

Z namenom promovirati umetniško svobodo je pri Svetu Evrope nastala digitalna razstava Free to Create, Create to be Free, na kateri so iz Slovenije po izboru Moderne galerije, kjer so pogovor tudi gostili, vključene umetnice Simona Semenič in Nada Žgank s fotografskim triptihom Note to an Entirety ter Maja Smrekar s projektom K-9_Topology: Hybrid Family. Oba sta pred leti razburkala določen del javnosti.