RTV / V rdečih številkah

Ne slabo, »finančno stanje je katastrofalno«. Tako je razmere na RTV Slovenija že julija, ob imenovanju na položaj predsednika uprave javnega zavoda, v intervjuju za Mladino opisoval Zvezdan Martič.

Da je res tako in da je stanje bistveno slabše, kot ga je opisovalo prejšnje vodstvo, potrjuje tudi analiza, ki jo je nova uprava predstavila na začetku tedna. Kot je na tiskovni konferenci v ponedeljek razmere opisal Martič, je po prevzemu položaja na primer ugotovil, »da ta hiša že nekaj mesecev najema posojila za izplačilo plač. V nekaj dneh sem moral tudi sam podpisati novo posojilo za 4,7 milijona evrov, da bo hiša imela za plače.«

Stanje je na podlagi podatkov iz obdobja od januarja do avgusta letos podrobneje predstavila Saša Umek Knez, vodja področja financ in računovodstva na RTV Slovenija. »Prihodki so dosegli 90,5 milijona evrov in plan sicer presegajo za 2,9 milijona evrov.« A to gre pripisati predčasni prodaji delnic družbe Eutelsat Communications, ne pa boljšemu poslovanju. »Poslovni prihodki so realizirani 100-odstotno, vendar pri tem prihodki iz naslova oglaševanja zaostajajo za načrtovanimi za okoli 800 tisoč evrov. To pomeni, da ostali poslovni prihodki kompenzirajo ta izpad. Odhodki so bili realizirani v višini 96,8 milijona evrov in so 3,6 milijona evrov nad planom. Največji del je nastal na račun višjih stroškov dela.« Tudi zaradi nekaterih kadrovskih potez prejšnjega vodstva.

Prihodki do konca leta naj bi bili po pričakovanjih, če bodo že sprejeti ukrepi nove uprave dosegli namen, realizirani do približno 133 milijonov evrov, torej za šest milijonov evrov nižji od načrtovanih. Odhodki pa naj bi plan presegli za štiri milijone evrov. To pomeni, da bi bil končni rezultat negativen za najmanj deset milijonov.

Prav nič v prid stanju, kot je dejala, pa ne gredo niti različne odjave RTV-prispevka, ki so delno posledica poplav, in pozivi k neplačevanju prispevkov. Tak poziv si je med drugim nedavno na primer privoščil bivši programski svetnik RTV Slovenija, moralni teolog Ivan Štuhec.

Višina prispevka se ni spremenila že vse od leta 2012. Če bi se usklajevala s stopnjo inflacije, ki v tem obdobju znaša 31 odstotkov, »bi RTV Slovenija leta 2023 imela na razpolago 30 milijonov evrov več prihodkov,« je še dejala Saša Umek Knez.

O zvišanju prispevka bi lahko odločala vlada. A tega ni pričakovati, če ne zaradi drugega, ker bi bil to preprosto nepriljubljen ukrep. Izognila se mu je že marsikatera vlada doslej, toliko bolj nepriljubljen bi bil verjetno prav zdaj, po poplavah.

Kakšne bi bile torej lahko druge rešitve? Uprava si jih prizadeva iskati pri dejavnostih, ki jih je RTV Slovenija dolžna izvajati. Ena takšnih so programi za narodnostne manjšine. O tem so se, kot je na tiskovni konferenci dejal Martič, domnevno že pogovarjali s kulturnim ministrstvom, ki je pristojno za poslovanje zavoda. To so potrdili tudi na ministrstvu, kjer so zapisali, da jih je uprava med drugim opozorila, da od vladnega urada za narodnosti v zadnjih šestih letih RTV Slovenija prejme samo »okoli dva milijona evrov na leto, kar po njihovem pomeni slabo petino stroškov«. Glede razkrivanja drugih načrtov, kako morebiti izvleči javni zavod iz rdečih številk, na ministrstvu ostajajo precej skopi.

Na navedbe uprave radiotelevizije se je na platformi X odzval tudi bivši generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, ki je večino označil za »neresnice in netočnosti«. Vprašanje sicer, koliko gre verjeti človeku, za katerega je delovno in socialno sodišče ugotovilo, da je bil kar dvakrat nezakonito imenovan na položaj. Človeku, ki se je več kot mesec spretno izmikal vročitvi sklepa o razrešitvi. In navsezadnje človeku, ki je bil na vrh RTV Slovenija nastavljen politično.