Rezi v socialo

Ministrstva so bila v iskanju sredstev za odpravo škode po poplavah primorana popraskati po proračunu. Za največjega poraženca je obveljalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki glede na kumulativne spremembe v prihodnjih dveh letih izgublja skoraj sto milijonov evrov. Največ med vsemi ministrstvi. Pri tem je resda treba omeniti, da to ministrstvo razpolaga z enim od največjih proračunov. Pokojnine bodo prihodnje leto kljub temu v celoti usklajene, že januarja bodo predvidoma 8,2 odstotka višje. Ne pa tudi socialni transferji, za katere prihodnje leto ni pričakovati letnega usklajevanja.

Do odločitve so kritični v Inštitutu 8. marec. »Otroški dodatki, državne štipendije, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencije najemnin, subvencije vrtcev in šolskih kosil, vse to se po odločitvi vlade prihodnje leto ne bo uskladilo z inflacijo, kot določa zakon. In to čeprav je življenje v Sloveniji iz meseca v mesec dražje, draginja ne popušča,« so zapisali.

Po podatkih državnega statističnega urada se je inflacija septembra na letni ravni glede na avgust povečala za 1,3 odstotne točke, na 7,5 odstotka, s čimer se Slovenija pomika navzgor po lestvici držav evrskega območja z največjo rastjo cen. K letni inflaciji so največ prispevali za 9,2 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač ter podražitev električne energije za 26,5 odstotka zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov. »Na eni strani torej visoka inflacija, na drugi rezi socialnih pravic,« so zapisali v inštitutu.

Kako na očitke odgovarjajo na ministrstvu? Znotraj proračunskih razprav naj bi ves čas opozarjali, da bo občutno zniževanje postavk nemogoče, »zlasti zato, ker pomeni odvzem zakonsko opredeljenih pravic za najranljivejše skupine prebivalcev«. Pri tem naj bi jim finančno ministrstvo prisluhnilo, vlada pa je »stroške v višini milijarde evrov, ki so namenjeni obnovi zaradi poplav in plazov, izločila iz proračunskih sredstev, za katere naj bi veljalo fiskalno pravilo«. To je zagotovilo dodatno milijardo evrov za druge proračunske postavke. »Kljub temu je med vladnimi ukrepi za uravnavanje proračuna ostala enoletna zamrznitev usklajevanja socialnih transferjev. Tudi na tem področju pa še vedno iščemo možne rešitve.«

Precej nenavadno je sicer, da se je vlada odločila delati reze prav na hrbtih najšibkejših. Zavržno, pravzaprav.

A tudi to ni nič novega, se boji sociolog dr. Srečo Dragoš. »To je stalni vzorec, ne glede na profil vlade,« pravi. »Vzorec, ki izhaja iz tega, da smo se sprijaznili z erodiranjem socialne države.« Ko je treba varčevati, je najlažje udariti po najšibkejših, »ker boste tam videli najmanj odpora. Bolj ko greste proti dnu slojevske stratifikacije, manj je moči. Revni, tisti okoli meje revščine ali pod njo, nimajo nobene moči, nimajo svojih sindikatov in lobijev, da bi se uprli.«

»To so ljudje, ki imajo najmanj. Od katerih lahko tudi najmanj vzameš. Kljub temu pa je za tiste, ki ostanejo brez, to glede na njihove skromne prihodke zelo visok znesek,« še dodaja. »S tem pa narediš še večji kaos.« Na koncu bo morala učinke tega plačati celotna družba. »Varčevanje pri najrevnejših v resnici ni varčevanje, pač pa precej draga zadeva.«