Medgeneracijski trk dveh svetov

Premiera komedije Sosedje v režiji Tijane Zinajić

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bo danes, 6. oktobra ob 20.00 premiera predstave Sosedje, ki je nastala po uspešni filmski komediji nemškega režiserja Ralfa Westhoffa. Po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor igra v režiji Tijane Zinajić na humoren način odpre resne teme, kot so staranje, medgeneracijsko bivanje in težave mladih.

Anne, Johannes in Eddi so si v študentskih letih delili stanovanje, pozneje v življenju pa so se njihove poti razšle. Na stara leta spet navežejo stike in se odločijo ponovno zaživeti skupaj. Vsi trije so samski in pogrešajo družbo, pa tudi z denarjem so kot upokojenci bolj na tesnem, zato jim bo delitev stroškov prišla prav. Vselijo se v novo stanovanje, razigrani obujajo spomine na burno mladost, pijejo, kadijo, živahno razpravljajo in navijajo glasbo pozno v noč. A njihovo veselje ne traja dolgo. V stanovanju pod njimi namreč živijo trije resnobni študenti, ki so ravno sredi izpitnega obdobja in jim gredo ostareli žurerji močno na živce. Od novih stanovalcev ne pričakujejo samo, da ne bodo kalili miru, ampak od njih odločno zahtevajo tudi, da se držijo hišnega reda in prevzamejo nekatere dolžnosti. Prišleki pa se na vse skupaj požvižgajo...

"Besedilo razpira več tematskih polj: kot najbolj očiten se kaže medgeneracijski trk dveh svetov, dodatno zasoljen z generaciji atipičnimi, na prvo žogo kontrastnimi lastnostmi (pretirano sterilni mladci in sproščeni nori starci). Kar je spočetka videti kategorično nezdružljivo, se vedno bolj stika v preseku krožnic dveh mentalitet, znotraj katerega se med dogajanjem postopoma vzpostavlja stik, celo odnos."

Kaja Novosel

"Besedilo razpira več tematskih polj: kot najbolj očiten se kaže medgeneracijski trk dveh svetov, dodatno zasoljen z generaciji atipičnimi, na prvo žogo kontrastnimi lastnostmi (pretirano sterilni mladci in sproščeni nori starci). Kar je spočetka videti kategorično nezdružljivo, se vedno bolj stika v preseku krožnic dveh mentalitet, znotraj katerega se med dogajanjem postopoma vzpostavlja stik, celo odnos. Besedilo, ki se poskuša ogibati stereotipom na način, da pravzaprav generira nove stereotipe, pa ta odnos ustvarja prek na videz mimobežne, a v resnici precej kompleksne medosebne interakcije – sosedske," je za gledališki list zapisala Kaja Novosel.

Komedija je naprej zaživela kot film, pozneje pa je Westhoff napisal še gledališko priredbo. Dramaturginja ljubljanske postavitve Alenka Klabus Vesel je na novinarski konferenci povedala, da je gledališka predloga nekoliko okleščena, dodatno vlogo v njej pa ima ena izmed igralk, ki je nekakšna komentatorka dogajanja.

Po režiserkinih besedah je tekst "enostaven, ni pa prazen". Med drugim kaže na pogum starejših, ki pri več kot 60 letih odprejo novo poglavje in sporočajo, da ni nikoli prepozno za spremembe.

Besedilo je prevedla Anja Naglič, ki je povedala, da je bil v izvirniku uporabljen splošno pogovorni jezik, zato je predlagala, da bi vseeno ločili govora različnih generacij in s tem igro naredili bolj živo.

Starejšo trojico v komediji igrajo Nataša Tič Ralijan, Jožef Ropoša in Tomo Tomšič. V vlogah študentov pa nastopajo Veronika Železnik k. g., Kaja Petrovič (AGRFT) in Nejc Jezernik k. g.

Za scenografijo predstave je poskrbel Darjan Mihajlović Cerar, za kostume pa Matic Hrovat.