Poveličevanje nacizma

Nacistične parole v Sloveniji še vedno dopuščene

V Nemčiji, Avstriji in ponekod drugod so različne oblike poveličevanja nacizma prepovedane, v Sloveniji pa je mogoče nekaznovano dvigati roko v nacistični pozdrav, častiti Hitlerja, izobešati nacistično zastavo, poveličevati holokavst … V najboljšem primeru se pogovarjamo o prekršku, kršitvi zakona o javnem redu in miru, opominu, morda nekaj deset evrih kazni, če sploh. Zato je recimo tudi na cestah mogoče opaziti avtomobile z napisom »Arbeit macht frei«, nacističnim križem in številom »88«, ki je oznaka za »Heil Hitler«, po osmi črki abecede. Vsekakor, tudi če sankcija za takšno početje obstaja, ni dovolj učinkovita.

Vseeno smo se za pojasnila ponovno obrnili na policijo in tožilstvo.

Na policiji pojasnjujejo, da bi v poštev prišlo več določb zakona o javnem redu in miru, da pa bi to kot prekršek lahko obravnavali »samo, če bi posameznik navedene simbole uporabljal na javnem prostoru, pri tem pa bi se druga oseba ali skupina počutila vznemirjena ali razburjena oziroma če bi posameznik ali skupina z žaljivimi besedami in dejanji škodovala ugledu posameznika ali skupine …«. In da je za presojo kaznivosti ravnanja »potrebno ugotavljati tudi vzročno povezavo simbolov oziroma dejanj s kršiteljem in prijaviteljem ter namen storilca«. Pri čemer ni dvoma, da je namen storilca povzročati vznemirjenje in nelagodje in da se ob tem marsikdo počuti prizadeto in skrajno neprijetno.

Na vrhovnem državnem tožilstvu pa odgovarjajo, da bi bila »v vsakem primeru potrebna presoja, ali so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika«. Torej presoja, ali gre za kaznivo dejanje sovražnega govora. Dodajajo pa, da mora tožilec presojati »vsak primer posebej glede na številne konkretne okoliščine –glede na kontekst, vpliv in doseg izrečenega ali zapisanega ter ostale relevantne okoliščine«. V tem primeru bi bilo pri tej presoji bistveno ugotoviti, »ali je bilo dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir. Podrobnejšega odgovora na konkretno situacijo ne moremo podati, saj bi s tem posegali v neodvisnost tožilske odločitve, če bo v konkretnem primeru podana kazenska ovadba.«

Ravno te dni je sicer v neki drugi, konkretni zadevi poveličevanja nacizma, ko je bila v Mariboru videna izobešena nacistična zastava, policija zaključila, da izobešanje te zastave ni kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva, in na tožilstvo poslala zgolj poročilo o zaključenem postopku ter obljubila, da bo preverila, ali gre morda za prekršek. To se nikakor ni zgodilo prvič, znan je primer izobešene nacistične zastave izpred petih let na Poljanski cesti v Ljubljani. Tudi tedaj je policija opravila postopek (v katerem naj bi preverila znake kaznivega dejanja) in prišla do enakih zaključkov, da ni šlo za kaznivo dejanje, pač pa morda le za prekršek. Ker se poveličevanje nacizma razrašča tudi v Sloveniji, bi temu morale slediti strožje sankcije, kot se to dogaja v številnih državah, tudi v Avstriji in celo Hrvaški.