Prihaja digitalni družinski zdravnik

Ena najpogostejših pripomb, ki jih v zadnjem času slišimo od družinskih zdravnikov, je, da postajajo zgolj administrativni delavci. Ta občutek se pri njih razrašča tudi zato, ker hodijo pacienti k njim predvsem po recepte in z že izdelanimi prepričanji ter izpiski iz Googla. A ta razmah amaterske medicine, ki jo je spodbudil internet, želijo po nekaterih zdravstvenih domovih in na ministrstvu za zdravje obrniti sebi v prid po načelu, če ste pacienti že tako pametni, pa postanite zdravniki tudi vi. Ne bo se povečala le avtonomnost medicinskih sester, ampak tudi avtonomnost pacientov.

V Sloveniji so tako leta 2016 zagnali projekt laičnih svetovalcev za sladkorne bolnike, ki ga je koordinirala Zveza društev diabetikov. V tem projektu so zdravniki strokovno usposobili nekatere sladkorne bolnike, da lahko pomagajo drugim, saj sicer ni bilo mogoče zagotavljati rednih nasvetov približno 140 tisoč bolnikom s sladkorno boleznijo. Zdravnik je tako lahko prek enega razsvetljenega bolnika pomagal množici. To rešitev poskušajo zdaj vpeljati v ljubljanskem zdravstvenem domu in v Bolnišnici Slovenj Gradec. Tudi na Onkološkem inštitutu so leta 2020 podprli prostovoljce iz različnih društev s področja onkologije, da so bili na voljo za laično telefonsko svetovanje bolnikom z rakom.

A ta način dela, kjer pacienti postajajo tudi amaterski zdravniki, naj bi kmalu prenesli še na višjo raven. Na ministrstvu za zdravje načrtujejo izdelavo posebne spletne strani za samopomoč oziroma samodiagnostiko. Kot pojasnjujejo, želijo razviti »nacionalno platformo, namenjeno samotriaži pacientov,« z rabo katere se bodo lahko ti sami odločali, ali res potrebujejo obisk pri zdravniku. Platformo oziroma spletno stran naj bi pripravil razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino, ko jo bo odobril zdravstveni svet, bo ministrstvo za zdravje finančno podprlo njeno izdelavo, nato pa naj bi jo javna zavarovalnica (ZZZS) ustrezno umestila v sistem obravnave. Projekt vodi direktorica domžalskega zdravstvenega doma Renata Rajapakse.

Zamisel za ta projekt so na ministrstvu brez dvoma dobili iz Nizozemske, kjer je takšno spletno stran (Thuisarts.nl) leta 2011 vzpostavilo tamkajšnje združenje družinskih zdravnikov. Še isto leto je spletna stran postala ena najbolj obiskanih v tej državi; vsak dan jo obišče okoli 60 tisoč pacientov. Kot so sporočili iz nizozemskega združenja družinskih zdravnikov, je njihova spletna stran izjemno uspešna. »Raziskave, ki smo jih opravili v prvih letih uporabe spletne strani, kjer smo primerjali dve skupini, eno, ki ni uporabljala spletne strani, in drugo, ki jo je lahko, so pokazale 12-odstotno zmanjšanje obiska pri zdravniku v skupini, ki si je lahko pomagala s spletno stranjo,« pravijo.

Na Nizozemskem so še ugotovili, da po novem kar 90 odstotkov družinskih zdravnikov paciente napotuje na spletno stran, kar 73 odstotkov družinskih zdravnikov pa si z njo pomaga pri postavljanju diagnoze. Kot so še pojasnili iz Nizozemske, nameravajo stran v prihodnje še obogatiti z informacijami, ki jih bodo dodala različna specialistična združenja. Do uporabe umetne inteligence so sicer še skeptični, a je seveda očitno, da je od tu do umetnega družinskega zdravnika le še korak.