Kylie Minogue: Tension

+ + +

Avstralska pop ikona leta 2020 res ni imela sreče z albumom Disco. Neposrečeno tempirana oda plesu in klubskim strastem preprosto ni doživela želenega odziva. V času karanten, ko je bil dostop do plesišč omejen, je bila ta glasba obsojena na konzumiranje prek seznamov predvajanja na platformah za pretakanje glasbe. Toda ena najbolj samosvojih pop zvezdnic zadnjih 40 let je neomajno pičila dalje in letos postregla s 16. albumom Tension, ki je pristal na prvem mestu britanskega Billboarda. Minogue je prva glasbenica, katere albumi so se uvrstili na britanske lestvice najbolje prodajanih albumov v kar petih različnih desetletjih, od osemdesetih let do danes. K uspehu nove plošče je sicer precej prispevala platforma TikTok. Podobno kot Kate Bush, ki je zaradi serije Stranger Things nepričakovano doživela nesluteno priljubljenost, je mladež Kylie Minogue posvojila in vzljubila zaradi singla Padam Padam, ki se je kot virus razširil med pripadniki generacije Z in postal neuradna himna meseca ponosa v ZDA.

ZDA sicer nikoli niso bile preveč naklonjene pevki, ki je ostala v senci kolegic, kot sta Madonna in kasneje Beyonce, četudi je z vidika ustvarjalnosti najkonsistentnejša ustvarjalka svoje generacije. Na začetku glasbene poti so jo kritizirali kot kopijo Madonne, z leti pa je dokazala, da je lahko še bolj kameleonska od »mentorice«, zmožna neskončnih reinvencij svojega pop avatarja. Da v 35-letni karieri vsakič znova najdeš način, kako ostati relevanten in pri tem ohraniti avtorsko integriteto, je vredno največjega spoštovanja. Skupaj z Lady Gago pa trenutno velja tudi za eno bolj priljubljenih pop ambasadork svetovne kvirovske skupnosti, čeprav ji je bil ta naziv, kot je bilo predstavljeno v dokumentarcu Kylie: Becoming A Gay Icon (2006), dodeljen že davno.

Tension posega po zvočnih smernicah, precej standardiziranih v sodobnem mainstreamu, in v ničemer ne preseneča, sicer pa izstopata komada One More Time (mežik dvojcu Daft Punk) in 10 Out Of 10 z vokalistom Oliverjem Heldensom. Prevladujejo elementi baladnih šlagerjev in popa osemdesetih let, housa s francoskim značajem, komercialne plesne glasbe z začetka tisočletja in diskoidnega plesnega popa, ki ga je med mlajšimi ustvarjalkami najuspešneje adaptirala Dua Lipa. Toda dejstvo ostaja, da je bila Kylie Minogue tista, ki je ta zvok na prelomu tisočletja pomagala globalizirati z albumom Fever (2001) in klasikami, kot sta Can’t Get You Out of My Head in Come into My World. Pri 55 letih ji je uspelo osvojiti novo občinstvo in angažirati nove generacije fenic in fenov, ki se v času vrhunca njene priljubljenosti na začetku tisočletja verjetno še niso niti rodili. Nekaj posebnega, za večino starejših glasbenikov nedosegljivega pa je v tem, da se mladim ne zdiš »cringe«.