Sprememba volilnega sistema

Bomo dobili preferenčni glas še na parlamentarnih volitvah?

Prva točka koalicijskega sporazuma med Svobodo, SD in Levico je »demokratizacija volilnega sistema«, in sicer ohranitev proporcionalnega sistema, »ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic«. S tem namenom je v ponedeljek v Cankarjevem domu potekal posvet stroke, civilne družbe, splošne javnosti in politike, ki se ga je udeležil tudi premier dr. Robert Golob.

Razprava o volilnem sistemu in zamisli o spremembah ali celo nadomestitvi z drugačnimi volilnimi sistemi v Sloveniji teče desetletja. SDS se od nekdaj zavzema za uvedbo večinskega volilnega sistema, katerega kratkoročni učinek je nesorazmerno nagrajevanje zmagovalca volitev, ki navadno lahko sam sestavi vlado, srednjeročni učinek je izjemna trdnost vlade, dolgoročni pa, da si politični prostor razdelita dve veliki politični stranki, ki se v teoriji izmenjujeta na oblasti. Tak sistem poznamo zelo blizu, samo čez mejo, na Madžarskem, kjer je s stranko Fidesz Viktor Orbán na oblasti že 13. leto zapored.

Tudi uvedba kombiniranega volilnega sistema, ki ga zagovarja del civilne družbe, se zdi malo verjetna, saj ta sistem ni deležen potrebne podpore političnih strank. Še najverjetnejše se zdijo spremembe, ki jih je napovedala vladajoča koalicija, odprava volilnih okrajev ter uvedba preferenčnega glasu, ki bi volivcem dal možnost izbire med kandidati stranke. Zdaj te možnosti nimajo, lahko glasujejo zgolj za kandidata, ki jim ga ponudi politična stranka. Vpliv na poimensko sestavo državnega zbora imajo v prvi vrsti torej stranke in ne volivci.

Preferenčni glas volivci lahko uporabljajo na vseh drugih volitvah – na predsedniških in županskih ga ne potrebujejo, na volitvah v občinske svete in volitvah evropskih poslancev pa to možnost imajo. Prav na dan evropskih volitev, ki bodo na začetku junija prihodnje leto, je Golob napovedal izvedbo posvetovalnega referenduma, na katerem bi ljudje povedali svoje mnenje. Oziroma bi lahko povedali, ali podpirajo odpravo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu ali ne.

Prav nič ni narobe, če ljudje od časa do časa na glasovanju povedo svoje mnenje, je pa že zdaj jasno, da bo predreferendumska kampanja predvsem potenciran ali celo umetno ustvarjen boj med urbanim in lokalnim okoljem. To bo bistvena točka kampanje SDS, ki opozarja, da bi takšna sprememba volilnega sistema pomenila, da bi ljudje izbirali bolj znane kandidate iz bolj urbanih okolij, manjša, lokalna okolja pa bi tako izgubila širši javnosti manj znane, »svoje« predstavnike v državnem zboru.

Na posvetu je bila predstavljena tudi vladna spletna anketa o volitvah, ki jo je sicer izpolnilo le 1300 volivcev. Nekateri odgovori so bili zelo enoznačni. Še najbolj odgovor na vprašanje, »ali bi vam bilo pri volitvah poslancev državnega zbora pomembno, da lahko vplivate na to, kateri poslanec (konkretna oseba) vas bo zastopal v državnem zboru«. Nanj je 90 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno. Ljudje si želijo tudi trdnih vlad, čim manj predčasnih volitev, a hkrati izbiro med več političnimi strankami in njihovimi programi, ne le med dvema.