Spotify kot bankomat

Nedavno poročilo švedskega časnika Svenska Dagbladet razkriva, da naj bi bile številne kriminalne združbe, s katerimi imajo na Švedskem vse več težav, krvavi denar, med drugim pridobljen s preprodajo prepovedanih drog in umori po naročilu, prale prek Spotifya, vodilne platforme za pretakanje glasbe. »Spotify je postal bankomat za tolpe,« je novinarjem povedal anonimni vir iz švedske policije.

Umazani denar naj bi bili kriminalci najprej pretvorili v kriptovaluto bitcoin, z njo pa nato kupili lažne pretoke za izvajalce s švedske gangsta rap scene, ki deluje pod njihovim pokroviteljstvom. Ko Spotify oprani denar, pridobljen z napol fiktivnimi, lažnimi, a vseeno dobičkonosnimi predvajanji, izplača izvajalcem, ga ti izročijo šefom tolp. Pri tem izpuhti ogromno denarja, saj Spotify slovi po tem, da glasbenikom izplačuje mizerne marže.

Njegov poslovni model je sicer najbolj nepravičen do robnih izvajalcev, ustreza pa predvsem največjim zvezdam. Kot je za časnik Svenska Dagbladet povedalo več anonimnih virov, povezanih s švedskimi tolpami, so v operacijo, ki menda poteka že od leta 2019, vpleteni nekateri vodilni švedski raperji, ki vztrajno krasijo vrhove lestvic najpogosteje predvajanih skladb na Švedskem. Začetek operacije se menda ujema s časom, ko so švedski raperji prodrli v domači mainstream, njihov preboj pa naj bi bili večidel omogočili prav lažni pretoki, kupljeni s krvavim denarjem.

Pri Spotifyu, ki je švedsko podjetje, pravijo, da niso zaznali »kakršnihkoli podatkov ali trdnih dokazov, ki bi kazali, da se platforma uporablja za tovrstne zadeve v tako velikem obsegu«, sočasno pa priznavajo, da je manipuliranje s številom pretokov »izziv za celotno panogo« in da »si na vso moč prizadevajo za odpravo te težave«. Po ugotovitvah raziskave, ki jo je leta 2019 opravila francoska ustanova Le Centre national de la musique (CNM), gre pri kar treh odstotkih predvajanj na Spotifyu za lažno pretakanje vsebin.

Organizirani kriminal je na Švedskem zadnja leta izjemno huda težava. Kot poroča Guardian, je bilo zgolj leta 2022 v tej državi kar 90 bombnih napadov in 391 strelskih obračunov. »Švedska česa takega še ni videla, tako kot nobena druga evropska država,« je na tiskovni konferenci povedal predsednik vlade Ulf Kristersson, ko je konec prejšnjega mesca za pomoč policiji v boju proti kriminalnim združbam vpoklical švedsko vojsko.