3. 11. 2023 | Mladina 44 | Družba | Intervju
Človek, ki skrbi za mestna drevesa
Nejc Praznik je ljubljanski arborist, ki od leta 2015 skrbi za drevesa v prestolnici
Vsako drevo, zapisano v digitalnem mestnem katastru dreves, mora Nejc Praznik obiskati enkrat v 18 mesecih, da ugotovi njegovo zdravstveno stanje. Iz katastra je tudi razvidno, kakšne drevesne vrste rastejo v mestu in kolikšna je njihova zastopanost v odstotkih.
© Janez Zalaznik
Vse izrazitejše podnebne spremembe, ki botrujejo radikalnim vremenskim pojavom, kot so huda poletna vročina in drugič spet ujma z močnim vetrom in dežjem, zaradi katerega sledijo poplave, so našo pozornost končno preusmerile k razmisleku, kako zares ravnamo z naravo, hkrati se je spremenil tudi naš odnos do odločevalcev in politike. Državljani zahtevamo, da politika prisluhne nam in naravi. Kakšne bodo v prihodnje bivalne razmere na podeželju in v mestih, se sprašujemo. Tako se je med drugim v središču naše pozornosti znašla tudi pomembnost odraslih dreves, s tem pa pomen arboristike, vede o gojenju, negovanju in zdravljenju dreves.
Slovenska prestolnica ima mestnega arborista, inženirja gozdarstva Nejca Praznika, ki se je specializiral za arboristiko in pridobil mednarodno licenco. Ukvarja se z mestnimi drevesi, ocenjuje njihovo vitalnost, napoveduje njihovo življenjsko dobo, ugotavlja pa tudi, koliko so odrasla drevesa še varna za okolico. Vsako drevo, ki ga ima zapisanega v digitalnem mestnem katastru dreves, mora obiskati enkrat v 18 mesecih, da si ga ogleda olistano in naslednjič neolistano ter na podlagi teh opazovanj in meritev pripravi strokovno oceno, predlaga ukrep ali pa tudi sam izvede potrebno nego drevesa.
Marsikateri meščan in marsikatera ljubljanska meščanka mu je v zadnjem letu želela postaviti več vprašanj – na primer, zakaj so posekali nekaj sto odraslih dreves v Krajinskem parku Tivoli in Šišenski hrib ali zakaj je bilo treba posekati deset starih lip na Petkovškovem nabrežju in navsezadnje, zakaj je moral pasti mogočni stari kostanj pred stavbo gledališča SNG Drama Ljubljana. »Sem predvsem svetovalec. Na podlagi strokovne ocene stanja posameznega drevesa predlagam ukrepe, če so potrebni. Ne odločam o velikih posegih,« pojasni Praznik. O vsem odločajo mestna politika in pristojne odločevalske službe na ravni mesta. Kar pa se tiče starega kostanja pri Drami SNG Ljubljana, je njegovo usodo zapečatila odločevalska veriga, v katero so bili vključeni ministrstvo za kulturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine in vodstvo SNG Drama. MOL in njene službe so pri tem bolj sekundirale. »Po mojem mnenju bi kostanj lahko ostal. Ministrstvo, pa tudi arhitekti bi se lahko potrudili in morda toliko spremenili načrt, da bi kostanj ostal. Pred seboj je imel še nekaj dobrih deset let življenja. Tudi če bodo sedaj omogočili dovolj prostora in dovolj kubičnih metrov zemlje, da bodo ob koncu obnove, ko bodo urejali tudi trg, nasadili več deset dreves, vsa mlada drevesa še nekaj let ne bodo ustrezno nadomestila starega kostanja. A v to ‘dramo’ se nisem spuščal, ker je bila zunaj mojega dometa,« prizna Praznik.
Zakaj pa je ob obnovi Roga moralo pasti tistih deset odraslih, košatih starih lip na Petkovškovem nabrežju?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.