Človek, ki skrbi za mestna drevesa

Vse izrazitejše podnebne spremembe, ki botrujejo radikalnim vremenskim pojavom, kot so huda poletna vročina in drugič spet ujma z močnim vetrom in dežjem, zaradi katerega sledijo poplave, so našo pozornost končno preusmerile k razmisleku, kako zares ravnamo z naravo, hkrati se je spremenil tudi naš odnos do odločevalcev in politike. Državljani zahtevamo, da politika prisluhne nam in naravi. Kakšne bodo v prihodnje bivalne razmere na podeželju in v mestih, se sprašujemo. Tako se je med drugim v središču naše pozornosti znašla tudi pomembnost odraslih dreves, s tem pa pomen arboristike, vede o gojenju, negovanju in zdravljenju dreves.

Slovenska prestolnica ima mestnega arborista, inženirja gozdarstva Nejca Praznika, ki se je specializiral za arboristiko in pridobil mednarodno licenco. Ukvarja se z mestnimi drevesi, ocenjuje njihovo vitalnost, napoveduje njihovo življenjsko dobo, ugotavlja pa tudi, koliko so odrasla drevesa še varna za okolico. Vsako drevo, ki ga ima zapisanega v digitalnem mestnem katastru dreves, mora obiskati enkrat v 18 mesecih, da si ga ogleda olistano in naslednjič neolistano ter na podlagi teh opazovanj in meritev pripravi strokovno oceno, predlaga ukrep ali pa tudi sam izvede potrebno nego drevesa.

Marsikateri meščan in marsikatera ljubljanska meščanka mu je v zadnjem letu želela postaviti več vprašanj – na primer, zakaj so posekali nekaj sto odraslih dreves v Krajinskem parku Tivoli in Šišenski hrib ali zakaj je bilo treba posekati deset starih lip na Petkovškovem nabrežju in navsezadnje, zakaj je moral pasti mogočni stari kostanj pred stavbo gledališča SNG Drama Ljubljana. »Sem predvsem svetovalec. Na podlagi strokovne ocene stanja posameznega drevesa predlagam ukrepe, če so potrebni. Ne odločam o velikih posegih,« pojasni Praznik. O vsem odločajo mestna politika in pristojne odločevalske službe na ravni mesta. Kar pa se tiče starega kostanja pri Drami SNG Ljubljana, je njegovo usodo zapečatila odločevalska veriga, v katero so bili vključeni ministrstvo za kulturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine in vodstvo SNG Drama. MOL in njene službe so pri tem bolj sekundirale. »Po mojem mnenju bi kostanj lahko ostal. Ministrstvo, pa tudi arhitekti bi se lahko potrudili in morda toliko spremenili načrt, da bi kostanj ostal. Pred seboj je imel še nekaj dobrih deset let življenja. Tudi če bodo sedaj omogočili dovolj prostora in dovolj kubičnih metrov zemlje, da bodo ob koncu obnove, ko bodo urejali tudi trg, nasadili več deset dreves, vsa mlada drevesa še nekaj let ne bodo ustrezno nadomestila starega kostanja. A v to ‘dramo’ se nisem spuščal, ker je bila zunaj mojega dometa,« prizna Praznik.

Zakaj pa je ob obnovi Roga moralo pasti tistih deset odraslih, košatih starih lip na Petkovškovem nabrežju? 

Lipe smo preučevali dalj časa in razmišljali, kako rešiti ta drevored. Strokovni pregled in natezni test na starih lipah sta pokazala, da so njihovi koreninski sistemi tako poškodovani, da bi ob prvem resnem vetru pomenile hudo nevarnost za okolico. Zato je bilo ob upoštevanju vseh dejstev, ki smo jih zbrali, odločeno, da se ta drevesa zamenjajo, nova pa zasadijo v sistem, ki bo preprečeval poškodbe koreninskega sistema v prihodnosti. Novozasajene mlade lipe so zaščitene pred tovrstnimi poškodbami, kot so jih doživele stare lipe.

Kako ste to izpeljali? 

Petkovškovo nabrežje je lep primer, kako je mogoče sodobno tehnologijo uporabiti v prid dreves. Tukaj smo prvič v Ljubljani uporabili tako imenovane strukturne celice. Posebnost je ta, da rasni prostor dreves ni omejen samo na odprtino v tlaku, ki je vidna mimoidočim, ampak smo v podtlak vgradili strukturne celice, ki so napolnjene z zemljo in omogočajo rast dreves oziroma drevesnih korenin vzdolž celotnega nabrežja. Korenine vseh teh 20 na novo zasajenih dreves se lahko med seboj povežejo. Rasnega prostora jim zlepa ne bo zmanjkalo, ker je bilo na vsako drevo vgrajenih okoli 25 kubičnih metrov zemlje. To je lep primer, kako lahko imamo zaključeno tlakovano površino, hkrati pa drevesa dobijo tisto, kar potrebujejo. Novost je tudi zalivalni sistem, ki bo poskrbel, da se bodo v prvih letih drevesa dobro ukoreninila, pa tudi kasneje bomo imeli rezervo, če bo po naključju prišlo do takih hudih suš, kot so bile v preteklih dveh letih. Drevesom na Petkovškovem nabrežju napovedujem lepo prihodnost.

»Po mojem mnenju bi kostanj lahko ostal. Ministrstvo, pa tudi arhitekti bi se lahko potrudili in morda toliko spremenili načrt, da bi kostanj ostal. Pred seboj je imel še nekaj dobrih deset let življenja.«

Kakšni so še postopki za ugotavljanje stanja posameznega drevesa? 

Eno izmed orodij, ki jih uporabljamo, je rezistograf, s katerim ugotavljamo, kolikšen delež lesa je še zdrav. Podatke o posameznem drevesu, izmerjene z rezistografom, nato vnesemo v računalnik. Graf izriše analizo podatkov in ta prikazuje, koliko se je les upiral rezistografski igli. Vsak vrh pri oscilacijah pomeni letnico. Normalno zdravo lesno tkivo ima počasi naraščajoč graf. Graf bolnih dreves kaže drugačno oscilacijo in na neki točki se spusti do ničle, kar pomeni, da je ta del debla popolnoma razkrojen. Torej graf kaže, kakšen je delež ohranjenega oziroma razkrojenega lesa. Na podlagi tega potem izdelamo grafiko, ki nam v prerezu pokaže razporeditev zdravega oziroma razkrojenega lesa. Rad pa bi poudaril, da votlo drevo še ne pomeni samodejno nevarnega drevesa. Votlo drevo je lahko tako varno, kot je varen, na primer, votel drog za semafor. Pri votlih drevesih ne smemo prehitro delati panike. Ko z rezistografom ugotovimo, kolikšen delež lesa je še zdrav, dobimo tudi podatek o stanju drevesa, ali je to še varno ali ni.

So še kakšni drugi dejavniki, ki vam pomagajo zaokrožiti sliko posameznega drevesa?

Zelo nam lahko pomaga zgodovina tega drevesa. Ali se je v preteklosti okoli njega ali na njem kaj dogajalo. Če imamo kakšne stare fotografije, ki kažejo, da se je okoli dreves kopalo, je mogoče sklepati, da so korenine poškodovane. Potem moramo stanje drevesa preveriti s tako imenovanim nateznim testom. Preden drevo povlečemo z določeno silo, na deblo namestimo tipala, ki nam povedo, koliko se je upiralo sili in koliko se je nagnilo. Če se drevo nagne bolj, kot smo pričakovali, je to znak, da so korenine oslabljene. Tudi ti podatki so pomembni pri odločitvi, ali se drevo poseka ali ne.

Če sem vas prav razumela, imate natančen pregled nad vsemi mestnimi drevesi in drevoredi, pa tudi podatke o njihovem stanju. Ali lahko rečemo, da imate njihov zdravstveni karton? 

Takole je videti naš kataster, tukaj je prikaz [na računalniškem zaslonu se prikaže zemljevid Ljubljane in na njem rdeči kvadratki, ki označujejo posamezna drevesa]. Iz katastra je razvidno, da imamo v Ljubljani na primer 18 odstotkov ostrolistnega javorja. To je prevelik odstotek ene listne vrste. Drevesne vrste bi morale biti zastopane enakomerneje. No, na drugem mestu je breza s petimi odstotki, divjih kostanjev imamo 3,9 odstotka, to pomeni 1566 kostanjev, platana je zastopana s 4,7 odstotka – to pomeni 1878 dreves platan. Veliko imamo tudi gabrov. Ti so hvaležna mestna vrsta. Obstaja veliko kultivarjev gabra, da ima na primer stebrasto rast ali pa jajčasto ali okroglo obliko krošnje. Gaber je hvaležen za vzgojo. Vendar bi si v prihodnosti želeli enakomernejše razmerje med različnimi drevesnimi vrstami listavcev.

Kaj natančno so kultivarji? 

Kultivarji nastanejo s ponavljajočo se izbiro in nato razmnoževanjem dreves z želenimi lastnostmi. Ena izmed definicij je, da je kultivar z namenskim odbiranjem, torej selekcijo, vzgojena rastlina, ki ima želene uporabne lastnosti. Selekcija je ena izmed najstarejših tehnik pridobivanja novih kultivarjev. Kultivar s svojimi lastnostmi dobi tudi ime in se tako loči od vseh drugih kultivarjev. Za njegovo ohranitev sta pomembni kakovostna vzdrževalna selekcija in semenska pridelava, ki ohranjata njegove lastnosti vse od nastanka.

Zakaj pa je pomembno enakomernejše razmerje med drevesnimi vrstami? Zgolj zaradi estetskega vidika mestnih zelenih površin in pestrosti drevoredov? 

Ne zgolj zaradi tega. Četudi je estetika lahko eden izmed dejavnikov. Težava s preveliko zastopanostjo ene drevesne vrste je, da če se pojavi neki specializirani škodljivec, ki napada posamezno drevesno vrsto, nam lahko v razmeroma kratkem času uniči in izbriše iz registra fond dreves. Če se na primer jutri pojavi škodljivec na ostrolistnem javorju, bomo hitro ostali brez tega fonda 18 odstotkov in s tem bo mesto zelo prizadeto. Če pa bi bil javor zastopan le s petimi odstotki, bi bilo ogroženih le teh pet odstotkov in bi bila škoda manjša. Torej je naš cilj imeti čim več drevesnih vrst, in to enakomerno razporejenih, pa tudi uvajanje čim več novih stabilnih drevesnih vrst. Torej dokazano stabilnih v mestnem okolju ali pa njihovih kultivarjev, ki imajo odstranjene nevšečne lastnosti, kot so trni, cvetovi, plodovi.

Nekoč je bilo v naših mestih veliko divjih kostanjev. Posebej lepi so spomladi, ko cvetijo. Zdaj jih je vedno manj. Zakaj? 

Res je, divjih kostanjev je bilo nekoč kar veliko. Zanimiv je podatek, da je imela Marija Terezija izredno rada ta drevesa. Tako najdemo na Dunaju in tudi po drugih večjih mestih nekdanje avstrijske monarhije veliko kostanjevih drevoredov. Vendar imata oba kostanja, divji in navadni, kar nekaj škodljivcev. Če na primer zdaj pogledamo kostanje po Ljubljani, so začeli listi rjaveti že sredi poletja. Ko vzameš v roke kostanjev list, vidiš, da sta ga napadla kar dva zajedavca hkrati. Nekaj bomo morali storiti. Naj navedem primer. Pred nekaj leti se je na neki populaciji divjih kostanjev pojavila bolezen psevdomonaz. Ni nam bilo jasno, zakaj. Nismo vedeli, od kod je prišla. Popisal sem drevesa s to boleznijo, jih vnesel v kataster, ta pa je pokazal, da je bolnih kostanjev 64. In ko sem pregledal njihovo razporeditev v mestu, sem opazil, da se pojavljajo le v nekaj skupinah na različnih koncih mesta. Izkazalo se je, da je bila večina teh dreves zasajena v letih 2012/13. Zanimalo nas je, kaj se je dogajalo v teh letih. Dobavitelj nam je povedal, da so takrat dobavili sadike divjih kostanjev iz druge francoske drevesnice kot navadno. A takrat je v Franciji izbruhnila ta bolezen. To je tudi eden izmed primerov, kako koristen je naš kataster dreves.

Ena izmed oznak arborista je zdravnik dreves. Ste kakšno drevo že pozdravili?

Morda je eden izmed dobrih primerov ohranitve in recimo temu zdravljenja drevesa stara lipa na Borštnikovem trgu pri nekdanji gostilni Pod lipo. Ta lipa je najstarejše ljubljansko drevo. Prihodnje leto bo staro 400 let. Pred dobrimi tremi leti je bilo veliko časa in virov vloženih v to, da so se lipi izboljšale rastne razmere. Se pravi, stari kamniti obok, ki je bil premajhen, se je previdno odstranil, povečal se je rasni prostor, odstranile so se obodne plošče, razpihala tla, na novo pridobljeni prostor napolnil z zračnim hranilnim substratom in postavila nova ograja. Hkrati smo še podprli najbolj vprašljive dele drevesa z novimi podpornimi stebri. Ob oboku drevesa nismo porezali novih poganjkov, ampak smo jih pustili rasti. V prihodnosti jih bomo povezali v eno sklenjeno tkivo, ki bo drevesu omogočilo novo rast. Tako je drevo dobilo dobre temelje za prihodnost in na podlagi vsega tega bomo lahko naprej skrbeli za lipo, tako da bo drevo še nekaj časa z nami.

V Ljubljani je še nekaj zelo starih dreves. 

Ja, druga najstarejša je platana na Streliški ulici, ki je še poslednje drevo iz nekdanjega drevoreda platan iz 18. stoletja. Po mojem vedenju je največji živi organizem v Ljubljani. Stara je več kot 280 let, obseg njenega debla je šest metrov, s krošnjo zajame ves nadzemni prostor nad dvema ulicama. Gre za res fascinantno zadevo. Pri prenovi ulice smo bili zelo pozorni, da delavci niso poškodovali njenega koreninskega sistema. Z radarjem smo najprej pregledali celotno zemljo pod tlaki, da smo ugotovili, kje nas čakajo korenine. Tako smo se pri prenovi ulice uspešno izognili koreninam. To je lep primer, kako je mogoče z vnaprejšnjim načrtovanjem predvideti stvari, rešiti težave in prilagoditi celotno okoliško gradnjo drevesnemu koreninskemu sistemu. Tako je mogoče obvarovati stara drevesa.