Protidiskriminacijska politika / Kako zagotoviti večjo zaščito pripadnikom skupnosti LGBT

Vlada namerava pripraviti načrt

Letošnji paradi ponosa, eno v Ljubljani in drugo v Mariboru, je zaznamovalo nasilje. V obeh mestih so udeležence parade na ulicah pričakali protestniki, več ljudi pa je poročalo, da so bili, ko so se vračali s prireditve, žrtve bodisi besednega bodisi telesnega napada. Kot ugotavljajo tuje nevladne organizacije, Slovenija ni osamljen primer – zadnja leta se (spet) občutno krepita sovraštvo in nasilje, ki ju doživljajo LGBT-osebe.

Na nujni seji parlamentarne komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki je potekala po junijski paradi v Ljubljani, je bil sprejet sklep, da bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prihodnje leto pripravilo nacionalno strategijo in akcijski načrt za enakost LGBT-oseb v Sloveniji. To je tudi v skladu z napotili evropske komisije, ki je že pred tremi leti predstavila prvo tako strategijo na ravni Evropske unije, k oblikovanju lastnih akcijskih načrtov na tem področju pa spodbudila tudi države članice.

Prejšnji teden so na ministrstvu postavili prvi, temeljni kamen za načrt, ki naj bi si prizadeval za odpravo težav, s katerimi se LGBT-osebe pri nas še vedno spoprijemajo na področjih pravnega varstva, izobraževanja, zdravstvenega varstva in splošne socialne varnosti. Konec tedna je v Ljubljani potekala konferenca ILGA-Europe, gre za evropsko podružnico mednarodne lezbične in gejevske zveze International Lesbian & Gay Association, ki se bori za pravice LGBT-oseb v Evropi in Srednji Aziji. Med eno od razprav se je Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo, zavezal, da bo vlada v prihodnjih 14 mesecih pripravila in sprejela načrt, kako izboljšati varnost LGBT-oseb v Sloveniji.

»Želel bi si, da se najprej usedemo s predstavniki nevladnih organizacij, da vidimo, kakšne so potrebe in prioritete, kje so tiste nevralgične točke, kjer je situacija najslabša,« je časovnico snovanja načrta opisal Juvan. »V naslednji fazi bi za mizo pripeljali še ostala resorna ministrstva, ki bodo v končni fazi odgovorna za implementacijo ukrepov.« O konkretnih predlogih na ministrstvu še ne morejo govoriti, saj je proces šele v začetni fazi, »je pa treba poudariti, da zdaj očitno obstaja politična volja, da se naredi korak naprej,« je še dodal.

Podlaga bi lahko bili nekateri že pripravljeni predlogi, ki so jih v preteklosti izdali pri zagovorniku načela enakosti. Vendar pa so bili ti, kot poudarja zagovornik Miha Lobnik, pogosto preslišani. »V Sloveniji smo se pred sedmimi leti z zakonom o varstvu pred diskriminacijo zavezali k sistematičnemu varstvu pred diskriminacijo. Institucija zagovornika deluje, zakon pa je predvidel tudi, da bo vlada izvajala politiko varstva pred diskriminacijo,« je poudaril. »Manjka nam predvsem fokusna točka na katerem od resorjev, ki bi se sistematično ukvarjal z vprašanjem ne samo manjšin LGBT, ampak tudi rasnih in drugih.«

K vzpostavitvi organizirane in sistematične protidiskriminacijske politike so pri zagovorniku že pozvali dve prejšnji vladi, pravi Lobnik, »zdaj pa smo pred preizkusom, ali bo to uspelo narediti sedanji vladi«.