Ustavna presoja pushbackov

Ustavno sodišče je leta 2019 razveljavilo del zakona o tujcih, s katerim je vlada Mira Cerarja uvedla možnost, da državni zbor ob povečanju migracij zapre mejo, začasno razveljavi mednarodno pravo in neha sprejemati prošnje za azil. Dve leti kasneje je vlada Janeza Janše obrnila nekaj besed in možnost preprosto ponovno uzakonila, a odzvala se je skupina poslank in poslancev in se ponovno obrnila na ustavno sodišče, to pa zdaj odloča o zadevi. Zdaj je zahtevo po dodatni presoji zakona podal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Na ustavno sodišče že poprej naslovljena zahteva za ustavno presojo problematizira postopek na meji s tistimi, ki izrazijo namero, da bodo zaprosili za azil, so torej prosilci za azil. Zahteva pa se ne sprašuje o ustavnosti ravnanja s tujci, ki naj namere ne bi podali in jih policija vrne v državo, iz katere so vstopili. Po domače povedano gre za vprašanje prisilnega nezakonitega vračanja, tako imenovanih pushbackov, ki jih je Slovenija v dogovoru s Hrvaško izvajala več let. Tako je 35 tisoč ljudi vrnila na Hrvaško in s tem nazaj v pekel balkanske begunske poti – češ da niso želeli zaprositi za azil.

Vse to se je dogajalo povsem neformalno, brez kakršnegakoli pravnega akta, brez pravnih sredstev, v hitrem in kratkem postopku, v katerem se takoj opravi izročitev osebe v drugo državo in v katerem ta oseba nima možnosti ugovora. Med vrnjenimi so sicer res gotovo bili tudi tujci, ki niso želeli zaprositi za azil, hkrati pa nedvomno veliko takih, ki jih je policija označila za ekonomske migrante, in tudi taki, pri katerih policija preprosto »ni slišala« izražene namere, da zaprosijo za azil, in ni priznala pravice do dostopa do azilnega postopka. Da se je to dogajalo, so v vsaj dveh sodbah v konkretnih primerih potrdila tudi slovenska sodišča.

Varuh torej opozarja ustavno sodišče, da je nediskriminatorno zapiranje meje protiustavno za vse kategorije tujcev. Na ustavnem sodišču so potrdili, da za zdaj zadevo vodijo ločeno od prvotne zahteve za presojo ustavnosti in da bodo odločitev o morebitni združitvi zadev sprejeli kasneje. Prvovložena zadeva je bila dodeljena dr. Klemnu Jakliču, druga pa dr. Rajku Knezu.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>