Cenzura v Budimpešti

Fotografski natečaj World Press Photo je po skoraj sedmih desetletjih obstoja, ki so mu prinesla prepoznavnost po vsem svetu, dočakal prvo cenzuro katere od svojih razstav v Evropi. Zgodilo se je v Budimpešti, razstava, ki se je v nedeljo že zaprla, pa ni bila le cenzurirana, temveč je moral zaradi nje oditi tudi direktor Madžarskega narodnega muzeja. V nevladni organizaciji World Press Photo so se na novico odzvali s sporočilom, da so »šokirani«.

Razstava, ki jo je doletela cenzura, prikazuje fotografije, nagrajene na letošnjem natečaju World Press Photo, na katerem je sodelovalo 3752 fotografov iz 127 držav. Po svetu je prav zdaj odprtih 12 razstav z zmagovalnimi fotografijami, do konca leta jih bodo odprli še devet, vsako leto jih pripravijo več kot 60, pred leti so jih redno pripravljali tudi pri nas. Podobe na teh razstavah so za marsikoga sporne, saj so številne brutalne – prikazujejo vojno, nasilje, katastrofe. Letošnja posamična zmagovalna fotografija prikazuje nosečo Ukrajinko po ruskem napadu na porodnišnico v Mariupolu.

A razstave v Budimpešti cenzura ni doletela zaradi teh podob, razlog zanjo so bile fotografije, ki so nasprotje temu, ki prikazujejo sožitje, razumevanje, ljubezen. Na njih so Filipinci iz skupnosti LGBTIQ+, ki v zrelih letih živijo skupaj in skrbijo drug za drugega. Za preživetje občasno uprizarjajo šove in lepotna tekmovanja. Zato so na nekaterih fotografijah naličeni ali preoblečeni v drage.

Zakaj se je ravno teh pet fotografij iz serije Home for the Golden Gays (Dom za zlate geje), ki jo je Hannah Reyes Morales posnela za časnik The New York Times, znašlo na tnalu? Ker je na Madžarskem v veljavi zakon, ki mladoletnikom prepoveduje dostop do »promocije« homoseksualnosti ali transspolnosti v medijih. Zakon, ki naj bi »varoval otroke« in »katoliške vrednote«, v resnici cenzurira vsebine, ki prikazujejo ali omenjajo tematiko LGBTIQ+, tudi v filmih, na televiziji, v oglasih in književnosti. Evropska komisija je sprožila postopek proti Madžarski, češ da krši temeljne pravice oseb, ki se identificirajo kot LGBTIQ+, toda zakon v tej državi vseeno izvajajo, madžarsko ministrstvo za kulturo pa je presodilo, da mladoletniki na razstavo World Press Photo nimajo vstopa. A prav zaradi cenzure so se pred muzejem začele viti dolge vrste radovednežev, verjetno tudi mladoletnih, saj muzej ni imel pravne podlage za pregledovanje osebnih dokumentov.

Direktor muzeja Laszlo L. Simon se je ob pogledu na gnečo skrajno desni poslanki Dóri Dúró, na pobudo katere je postopek stekel, na Facebooku zahvalil za dodatno reklamo. Prav zaradi te poteze je bil najverjetneje razrešen. Gre namreč za znanega pripadnika vladajoče stranke Fidesz, torej za človeka, ki je bil v kulturnem boju, ki v desetletju pod Viktorjem Orbánom poteka v naši sosedi, še kako uglašen z oblastjo. Bil je poslanec, celo državni sekretar za kulturo, zasedal je še več drugih vplivnih položajev, vendar je na koncu tudi sam izkusil, da revolucija žre lastne otroke.

Ob odhodu s položaja je kot »oče štirih otrok in dedek« ostro zavrnil misel, »da bi morali biti otroci zavarovani pred menoj ali pred ustanovo, ki jo vodim«.