TV komentar / Še en populistični udar 

In se je zgodilo, da je gospodarski in obrtni zbornici uspel še en velik populistični udar. Glede beleženja delovnega časa jim je spet uspelo shisterizirati celotno javnost. A brez novinarjev, ki tako radi sodelujejo v lobističnih akcijah teh dveh organizacij, tudi tokrat ni šlo. Po tokratnem populističnem udaru smo se začeli spraševati, ali ne bi morda morali imeti tudi novinarji javno objavljene sezname svojih lobističnih stikov, tako kot politiki. No, saj ne gre za lobiranje, le fino se je družiti z močnimi in bogatimi – in jim pomagati, ko so v stiski.

Lotimo se torej zadeve kot državljani, ne kot novinarji. Vpišimo v Google geslo »Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, 18. člen« in poiščimo ta grozoviti 18. člen, ki bo menda zapečatil slovensko ekonomijo, tuji investitorji že odhajajo, ne da se delati (pa ne zato, ker je november).

Citirali ga bomo kar v celoti: Delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke: 1. podatke o številu ur, 2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa, 3. opravljene ure v času nadurnega dela, 4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila, 5. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila, 6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače, 7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa, 8. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela, 9. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom, 10. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa), 11. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in 12. tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu.

Grozljivo? Vse, kar v zakonu piše do 7. točke, je v zakonu že od leta 2006. Točke od 8. do 12. pa so le dodatna členitev podatkov, ki jih delodajalec že doslej zbira, če izpolnjuje prvih sedem točk zakona. Vse te podatke morajo delodajalci zbirati že 13 let, a jih pač ne. Doslej so se izgovarjali, da zakon tega ne določa. In inšpekcija ni mogla nič, dokazno breme pa je nosil delavec.

To je vse. Lahko rečemo le še: še dobro, da imamo javno televizijo. Ta je v Odmeve povabila odvetnika Luko Švaba, ki je preprosto povedal, da se nič ni spremenilo. Da so delodajalci te podatke morali zbirati že doslej. In če je torej vse skupaj res neživljenjsko, je bilo že doslej. Le da se ni izvajalo – in očitno je bilo tako napisano namenoma, torej tako, da delavec od tega ni imel nič. Zakon je nastal v času prve vlade Janeza Janše.