Pinkpantheress: Heaven Knows

+ + +

Lil Nas X, Olivia Rodrigo, Ice Spice in Pinkpantheress so samo nekatera izmed imen, ki jim je hajp na družabnem omrežju TikTok čez noč prinesel svetovno slavo. Zgodbo 22-letne britanske pevke in producentke lahko štejemo za šolski primer preboja na kitajski platformi, ki »srečnežem« občasno odpre vrata v največje svetovne medije, založbe in na odre. S serijo priljubljenih hitov, katerih estetiko je opisala kot »nova nostalgija«, je vzburila mladež, z ušesi pa so hitro zastrigli tudi založniki in oportunisti iz glasbenega posla. Industrija, ki je v zlati dobi rada na veliko špekulirala in tvegala, obožuje tovrstne fenomene, saj so vložki zaradi predhodne spletne slave majhni, izkupički pa astronomski. Mikstejp To hell with it (2021) je še povečal njeno priljubljenost, komad Boy’s a Liar in njegov remiks z ameriško ikono Ice Spice ter singel Angel, s katerim so promovirali filmsko uspešnico Barbie, pa so jo letos dokončno izstrelili med zvezde generacije Z.

Britanka gradi na preprosti »antizvezdniški« podobi in se spogleduje z modo s preloma tisočletja, ki je njeni generaciji estetsko blizu. V glasbi se igra z zamislijo, da lahko mladi čutijo nostalgijo po obdobju, ki ga niso doživeli. Njena vizija popa izhaja iz radijskih emo-pop-rock smernic iz obdobja prvega desetletja tega tisočletja. Posebnost komadov je predvsem v rabi ritmik različnih klubskih žanrov, od britanskega garagea in 2-stepa do housa, r & b-ja, drilla in d’n’b-ja.

Naštete prvine so prisotne tudi na prvencu, le da je produkcija bolj izčiščena in studijsko izpopolnjena, daleč od lo-fi patine njenih zgodnjih izdaj. Več je tudi izvirnih kitarskih, godalnih in drugih vložkov, ki nadomeščajo rabo prepoznavnih semplov. Središče sicer ostaja njen božajoči vokal, toda zaradi intenzivne rabe autotuna in enolične artikulacije se tokrat izkaže za izredno monotonega, brez globine in širine.

Zakaj je njena ne pretirano energična pop glasba ljudem tako všeč? Zdi se, da je trik prav v nostalgiji, ki je je v zahodni popkulturi vsepovsod preveč, od filmov in književnosti do videoiger in glasbe. Z nostalgičnimi komadi, polnimi hrepenenja, melanholije in samoiskanja, in zasanjano persono Pinkpantheress meri na specifičen segment generacije Z, ki hrepeni po »retro estetikah«. Obenem nagovarja tudi milenijce, ki smo v najstniških letih rasli ob sorodnih muzikah. Ultimativno pa je Heaven Knows primer sodobne »tiktokizirane« glasbe, ki je nemoteča, kompaktna, prijetna, sladka in osladna, optimizirana za konzumacijo na Spotifyevih plejlistah in v videih na TikToku. Ob poslušanju albuma se glasba neopazno zlije z okolico in tone v ozadje zavesti, medtem ko se ukvarjamo s pomembnejšimi rečmi, kot je kuhanje kosila ali pospravljanje perila.