»Palestina bo svobodna«

Amsterdam je gostil mednarodni festival dokumentarnega filma IDFA, a letošnja izvedba je največ pozornosti zbudila s protestom, ki je potekal ob odprtju festivala, še toliko bolj zaradi odziva organizatorjev nanj. IDFA, največji festival dokumentarnega filma, občinstvu redno približuje najaktualnejše teme, do številnih so se organizatorji z leti tudi sami opredelili. Pri sedanjem stopnjevanju izraelsko-palestinskega spora pa so se, za marsikoga presenetljivo, zavili v molk. To je tri kulturne delavce spodbudilo, da so ob odprtju na odru razgrnili napis »Od reke do morja – Palestina bo svobodna«, simbol palestinskih prizadevanj za samostojno državo.

Dvorana jim je zaploskala. Ker je zaploskal tudi umetniški vodja festivala, Sirec Orwa Nyrabia, so se predstavniki izraelske filmske skupnosti odzvali z ogorčenjem, češ da vodstvo festivala podpira slogan, ki želi izbrisati »Izrael, judovsko domovino, in Jude na splošno«. Ta razlaga ni redka, ker je med reko (Jordan) in morjem res izraelsko ozemlje. Palestinsko-ameriški pisatelj Yousef Munayyer pa je leta 2021 zapisal, da genocidne ambicije v sloganu vidijo le islamofobi, za Palestince pomeni izražanje miroljubne težnje po lastni državi, v kateri bi živeli svobodno, brez nadvlade drugih.

Organizatorji festivala IDFA so pozneje javno odrekli podporo dejanju treh kulturnikov, zanj so se opravičili. Enako je storil umetniški vodja Nyrabia. To pa je sprožilo nov plaz kritik, češ da vodstvo festivala »neupravičeno kriminalizira palestinske glasove in pripovedi«. Palestinski filmski inštitit je s festivala protestno umaknil palestinske filme in druge filmarje pozval, naj storijo enako.

Pozivu je sledila tudi slovenska umetnica Nika Autor, ki je bila s kratkim dokumentarcem Obzornik 242 – Sončne železnice povabljena v tekmovalni program IDFA za kratke dokumentarce. Skupaj s koproducentom in distributerjem filma, produkcijsko hišo Temporama, je presodila, da bi bilo po vsem izrečenem in tudi zato, ker film ob koncu prikaže palestinske begunce, predvajanje nepošteno do trpečih v Gazi in na Zahodnem bregu, spodkopalo pa bi tudi integriteto in sporočilo filma. Umaknila ga je s festivala in pozvala k podpisu peticije proti cenzuri v filmski industriji.

Nika Autor je na Facebooku dodala, da ne želi »biti del kulturnih prostorov, ki se opravičujejo privilegiranim – ki podpirajo apartheid in ’jokajo’ nad pozivom k svobodi in miru za palestinsko ljudstvo. Palestinci so bili desetletja okupirani, terorizirani, kolonizirani, zaprti, nadzorovani in mučeni, zdaj pa jih grozljivo ubijajo z neusmiljenim bombardiranjem Gaze.«

Umetniški direktor festivala IDFA Orwa Nyrabia – med drugim producent dokumentarcev Vrnitev v Homs in Srebrna voda, avtoportret –slovi kot zagovornik demokracije. Pod avtoritarno sirsko oblastjo je bil zaradi svojih stališč zaprt, peticijo za njegovo izpustitev je podpisalo več kot tisoč filmskih delavcev z vsega sveta. Zatočišče je pred desetletjem našel v Nemčiji, tam pa skorajda vsakršna kritika Izraela, četudi upravičena, velja za antisemitizem. Morda je treba tu iskati razloge za njegovo izjavo oziroma »umik« v okvire zakonodaje v Nemčiji, kjer zdaj živi