TV komentar / Predsednica malo zapoje

Voditelj Aleksandar Stanković je tudi slovenski javnosti znan predvsem po svoji pogovorni oddaji Nedeljom u 2 na prvem programu hrvaške javne televizije. Že pet let se v času poletnih počitnic, ko oddaje ni na sporedu, odpravlja na motoristična popotovanja, potem malo kramlja o krajih, ki jih prevozi, povsod pa se sreča tudi s posamezniki po svojem izboru. Letos poleti se je namenil po Sloveniji in Italiji. Stanković je tak sproščen samozavestnež, ki mu uspeva dajati vtis resnega družbenega komentatorja, čeprav se, resnici na ljubo, nikoli res ne opredeli do žgočih političnih vprašanj v rodni Hrvaški. A vrnimo se k njegovi poletni shemi: svoja motoristična potovanja objavi v oddaji Veter v laseh, kar je seveda samozavestna šala na račun njegove pleše. Zadeva je narejena simpatično.

V drugem letošnjem potopisu se je srečal tudi s slovensko predsednico Natašo Pirc Musar, malo sta se vozila po kamniških ulicah, res ne veliko, za par panoramskih posnetkov iz drona, nato pa obsedela na klopci na vrtu hiše družine Musar. Saj ni bilo nič posebnega, res ne. Nič nismo izvedeli. A vseeno je bilo zabavno opazovati, ali je Nataši Pirc Musar uspelo kaj napredovati v tem političnem small talku – se je že naučila dobrikati volivcem? Tu je sodba: sproščenosti predsednici res ne manjka. Zdaj, ko ni več kandidatka, je dejansko še bolj sproščena – manj se trudi narediti vtis, zato je pristnejša. No, zgodba o srečanju z Georgio Meloni na stranišču, kar je predsednica poimenovala za wc-diplomacijo, ni bila ravno posrečena, sploh ker so izrazi stranišče, wc in podobno malce profani in za predsednico na meji prostaškosti, manjkal je samo še en prešeren ho ho ho. Tudi to, da si svojega hrvaškega kolega Milanovića predstavlja na motorju z zaraščeno brado in usnjeno jakno, ni zvenelo tako zelo ljudsko in simpatično, kot se ji je morda zdelo pod krošnjo domačega drevesa. A Stanković je spreten voditelj in tako je predsednico zapeljal, da je z njim začela peti pesem Med iskrenimi ljudmi Mojmirja Sepeta in Dušana Velkaverha. Najprej je bila zadržana, nato pa vse bolj sproščena, znova in znova je Stanković začenjal peti, znova in znova je Nataša Pirc Musar pritegnila njegovemu petju, na koncu je to njuno petje postalo ubrano in neverjetno prisrčno.

A Stanković je Nataši Pirc Musar nastavil tudi malo zanko. Pred njo se je namreč v Ljubljani sestal s pevcem Petrom Lovšinom, ki je takole mimogrede potarnal, da smo Slovenci razprodali družinsko srebrnino tujcem. In to vprašanje je Stanković posredoval predsednici. Seveda se ni mogla zadržati, že po desetih sekundah ji je neoliberalna duša zažarela, država je vedno slab lastnik, tujec pa je lahko tudi dober. Take preproste misli na ravni Joca Pečečnika pač.

In naš zaključek? Peter Lovšin razmišlja državniško, Nataša Pirc Musar pa sproščeno poje. Mogoče bi moralo biti obratno.