Neroden ali nevaren?

»Na čelu urada za narodnosti potrebujemo nekoga, ki te Rome pozna, in jaz jih poznam v dušo, meni se povsem razkrijejo, vse mi povejo, tudi za lumparije, in občutek imam, da me imajo večinoma radi,« pravi vršilec dolžnosti direktorja urada za narodnosti Janez Doltar, ki si želi to funkcijo prevzeti tudi za stalno. Toda ali je res pravi človek, ki bo končno začel vključevati naraščajočo romsko skupnost v družbo in si prizadevati za boljše sobivanje večinskega prebivalstva in te narodne manjšine? Ker država ta vprašanja že desetletja zanemarja, je trenutno morda ena izmed pomembnejših vladnih odločitev na tem področju imenovanje direktorja ali direktorice urada za narodnosti.

Vlada Roberta Goloba je maja letos izkoristila zakonsko možnost, da v letu dni direktorja urada zamenja, ne da bi za to morala navajati razloge. Menjava je bila vsekakor potrebna: dolgoletni direktor Stane Baluh je tej funkciji dal, kar ji je imel dati – a žal to ni bilo veliko. Položaj romske skupnosti – čeprav so Romi ponekod dobili dostop do pitne vode in elektrike – ostaja približno na isti ravni kot v času osamosvojitve, nesoglasja z večinskim prebivalstvom pa so vse pogostejša. In zakaj govorimo zgolj o Romih, če pa gre za urad za narodnosti, ki je bil ustanovljen z namenom uresničevanja ustavnih pravic vseh narodnih manjšin, ki uživajo neko stopnjo zaščite? Pri nas sta to poleg Romov še italijanska in madžarska manjšina, a obe sta deležni najvišje mogoče ravni manjšinske zaščite, ki se poleg tega zelo zgledno izvaja tudi v praksi.

Vlada je torej poleti za vršilca dolžnosti imenovala Janeza Doltarja, ki ga verjetno namerava izbrati tudi za polnopravni prevzem funkcije. Doltar je javnosti znan kot pisec besedil in kantavtor, izvajalec zabavne ljudske glasbe. Najprej je služboval po različnih podjetjih v jugovzhodnem delu Slovenije, pred četrt stoletja pa se je zaposlil na novomeški občini, kjer se je zadnje desetletje ukvarjal z romsko tematiko.

Ob prevzemu vodenja urada se je pohvalil, da se je za vršilca dolžnosti »vrnil iz upokojitve« z namenom reševanja romske problematike in da je dobro besedo zanj pri premieru rekla dolgoletna ugledna članica in sedanja poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Ko je vlada objavila razpis za mesto direktorja za polni mandat, pa se je prijavil tudi nanj. Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da se je na razpis sicer prijavilo šest kandidatov, »po izvedenem izbirnem postopku je posebna natečajna komisija ugotovila, da trije kandidati izpolnjujejo pogoje in so za razpisani položaj glede na svojo strokovno usposobljenost tudi primerni«. Eden od njih je Doltar.

A člani vlade so pred kratkim prejeli pismo društva Ključ, centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki se pri svojem delovanju med drugim ukvarja s problematiko kupovanja in prodaje romskih deklet za neveste. Predsednica društva Polona Kovač v njem omenja za Doltarja obremenjujoč dogodek, ki se je zgodil 5. oktobra 2023. Takrat je predstavnica društva Katjuša Popović sodelovala na strokovnem srečanju razširjene delovne skupine za področje obravnave primerov zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti, kjer naj bi bil imel Doltar zelo neprimeren nastop: »Svoj neprimerni govor je gospod Doltar stopnjeval z grožnjami, da bo vzel denar, ker da z njim ni bilo nič pametnega narejenega, ter prepričano nadaljeval, da ga bo najprej vzel nekaterim občinam. V celotnem govoru ni bilo zaznati poznavanja problematike, širine pri iskanju mogočih rešitev ter vizije za ciljno usmerjeni dolgoročni pristop, ki bi bil več kot vizija povprečnega komentatorja medijskih prispevkov na slovenskih medijskih portalih, začinjena s politično poniglavostjo.« A to še ni vse, na kar opozarjajo predstavnice društva Ključ. Poleg strokovne neprimernosti za ta položaj v društvu poudarjajo tudi osebnostno neprimernost, češ da na uradu zaposlene ženske imenuje »moje punce«, jih kliče z ljubkovalnimi imeni, »se jih dotika, ne spoštuje njihovega osebnega prostora in z njimi na glas razpravlja o osebnih stvareh. Skozi neverbalno komunikacijo, torej v fizičnih odzivih zaposlenih, smo prepoznali najmanj nelagodje in občutek ujetosti v neprimerni situaciji. To obliko nasilja lahko poimenujemo nadlegovanje, dokončna izvršitvena oblika bi lahko bila tudi spolno nadlegovanje.«

V Društvu Ključ vršilcu dolžnosti direktorja urada za narodnosti Janezu Doltarju očitajo strokovno in osebnostno neprimernost za ta položaj.

Doltarja smo z očitki soočili. »V življenju še nisem doživel, da bi me kdo tako oblatil. Da se jaz ne bi znal z ljudmi pogovarjati? To ne bo držalo, saj imam ogromno prijateljev vsepovsod.« Dodal je, da pač rad objema ljudi in da se med prijatelji vedno veliko objemajo, da pa tega ni mogoče enačiti z neprimernim vedenjem, kaj šele s spolnim nadlegovanjem. »Videti je, da jih skrbi za določene bonitete, ki so jih imeli. Na tistem dogodku sem lepo rekel, da me zanimajo rezultati. Gre za eno izjemno široko zaroto zelo močno povezanih ljudi, ki ne želijo, da sem direktor urada. Gre za skupino ljudi, ki v ozadju pletejo zaroto proti meni,« je razlaga, ki jo je ponudil. Razlog za zaroto naj bi bilo prav to, da napoveduje spremembe glede financiranja projektov, ki se tičejo romske skupnosti, v nevladnem sektorju in tudi v občinah, ki prejemajo sredstva iz tega naslova.

»V treh letih smo občinam, ki imajo romsko populacijo, razdelili več kot 13 milijonov evrov, o porabi denarja jim ni treba niti poročati, poleg tega je ta denar tudi nepravično razdeljen. Občina Škocjan, ki ima več kot 300 Romov, je letos dobila le 74 tisoč evrov, neka druga občina, ki je ne bom imenoval, ki ima zgolj dve romski družini, pa blizu pol milijona evrov,« pojasnjuje Doltar in dodaja, da je po drugi strani »ogromno ljudi, ki so veseli, da sem na tej funkciji. Recimo župani pravijo – imamo samo še tebe, da nekaj spremenimo! Jaz te župane redno obiskujem, potrebujejo me. Treba se je pogovarjati z župani, z domačini in z romsko skupnostjo. Moramo najti rešitev.«

Na vprašanje, kakšna je ta rešitev, odgovarja, da bi morali primer prekmurskega romskega naselja Pušča, ki da je primer dobre prakse tudi na evropski ravni, aplicirati na vsa druga romska naselja. Morda je Pušča res najboljša izmed slabih, saj z leti ni prinesla rešitve za getoizacijo in segregacijo. A če je Pušča zanj vzorni primer, zakaj po tem zgledu problematike romskih naselij ni reševala občina Novo mesto, kjer je bil sam kar desetletje zaposlen kot svetovalec za romsko tematiko? »To je zelo dobro vprašanje. Morda bosta bivši župan, ki je sicer že pokojni, in tudi sedanji malo užaljena, a bivši župan me je vabil na razgovore, pa potem dogovorjenega ni realiziral, trenutni župan pa me niti na razgovore ni vabil, da bi lahko povedal svoje mnenje. To je osnovni razlog. Treba je ljudi poslušati, treba je poslušati strokovnjake za določeno področje.«

Izbira novega direktorja ali direktorice urada za narodnosti bi lahko pomembno vplivala na prihodnost romske skupnosti.

Mednje se prišteva tudi sam. Poleg nadzora nad razdeljevanjem in porabo denarja, namenjenega reševanju romske problematike, je del njegovega programa za reševanje nerešenih vprašanj uvedba digitalne oziroma socialne kartice za Rome. Na roke mu gre, da je evropski parlament v eni izmed resolucij pred letom dni kot eno od priporočil državam članicam dejansko zapisal uvajanje digitalne kartice posebej za Rome. Čeprav bi bil to zagotovo diskriminatoren ukrep, ne glede na stališče evropskega parlamenta Doltar meni, da bi se s tem omogočil »nadzor nad porabo socialnih transferjev, predvsem otroškega dodatka, ki je denar, namenjen za otroke, pa gre za alkohol, cigarete in še kaj drugega«.

Doltar je sicer zagovornik vključevanja romskih otrok v izobraževalne procese. In kako si to predstavlja? Rešitev vidi v spodbujanju domnevne romske gibalne in glasbene nadarjenosti: »Poznam fanta, ki je genij z žogo, nogomet res dobro igra. In veste, kako so tudi talentirani za glasbo, sem glasbenik in to prepoznam. Ampak nimajo nobene volje. Težava je, da večinsko prebivalstvo Romov ne ceni, a če bi se kakšen pokazal kot dober nogometaš ali pa dober glasbenik, bi morda spremenili mnenje. Romi potrebujejo samopotrditev, ki je zdaj nimajo. Te otroke je treba aktivirati, osmisliti njihovo življenje.« Odločno podpira tudi komunalno ureditev romskih naselij in izboljšanje osnovnih življenjskih razmer: »Romi so pogosto na obrobju družbe. Podobno, kot je slovenski misijonar na Madagaskarju povlekel te črnce ven, da so našli svoj cilj, kako življenje drugače osmisliti.« Njegova govorica je zelo klena, groba, neprimerna. Je ustrezna za visokega državnega uradnika?

Kot rečeno, pa ni edini kandidat za ta položaj, poleg njega sta pozitivno mnenje uradniškega sveta dobila tudi Franc Žohar in Jerneja Turin. Slednja, po osnovni izobrazbi pravnica, je strokovnjakinja za človekove pravice z večletnimi izkušnjami delovanja na področju pravic Romov, narodnih manjšin, drugih ranljivih skupin, ženskih pravic in enakosti spolov, zaposlena pri varuhu človekovih pravic. Leta 2011 je za Amnesty International opravila prvo večjo raziskavo pri nas o uresničevanju pravice do ustreznih bivalnih razmer Romov.

Izbira novega direktorja ali direktorice urada za narodnosti vsekakor ne bo usodna za romsko skupnost. Gotovo pa bi pravilno voden urad lahko pomembno prispeval k nujnim pozitivnim spremembam. V socialni izključenosti namreč iz leta v leto živi celo več Romov in ne manj. Njihovo število se zlagoma povečuje, razmere, v katerih živijo, ostajajo že desetletja enako slabe, sporov z večinskim prebivalstvom pa je vse več. Ali drugače rečeno: razmere so pretežke in preveč resne za takšne domačijske in grobe poglede in pristope, kot jih ima Doltar. Saj se še tega ne zaveda, da uporablja označbe, ki so leta 2023 popolnoma nesprejemljive.