Janša trdi, da je nedolžen, a izloča obremenilne dokaze

Izločanje dokazov

Sojenje Janezu Janši in domnevnim sostorilcem v zadevi Trenta se vleče. Čeprav Janša zatrjuje, da je nedolžen in da gre za politični konstrukt, skuša njegova obramba izločiti zanj obremenilne dokaze. V medijih smo prebrali, da je obramba res dosegla omembe vredno zmago z izločitvijo pomembnih, morda celo ključnih dokazov. Pa to drži? Za katere dokaze sploh gre?

Kaznivo dejanje v tej zadevi naj bi bilo storjeno že pred 31 leti, zato hiter opomnik, kaj naj bi se bilo dogajalo.

Leta 1992 je Janša prvič postal minister in za približno 5000 evrov, kolikor je preračunana vrednost tedanje transakcije, kupil zemljišče v Trenti. Trinajst let kasneje, marca 2005, ko je bil prvič predsednik vlade, je od podjetja Eurogradnje na svoj račun prejel 130 tisoč evrov, a jih je nemudoma vrnil. Avgusta tega leta je podjetje Imos prek Eurogradenj od Janše nato odkupilo zemljišče v Trenti po neverjetni ceni 131 tisoč evrov.

Sočasno je to podjetje od njega odkupilo še manjše stanovanje za 90 tisoč evrov in mu prodalo večje stanovanje za 236 tisoč evrov.

Devet let kasneje, leta 2014, je tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Januarja 2016 je stečajni upravitelj podjetja Imos zemljišče v Trenti prodal na dražbi. Izklicna cena je bila dobrih 17 tisoč evrov, večina dražiteljev je odnehala pri 30 tisoč evrih, preostali štirje so dražili do prodajne cene 127 tisoč evrov. Janša je bil nato obtožen zlorabe položaja, ker naj bi bil deležen več kot sto tisoč evrov ugodnosti od podjetja, ki je bilo v času njegovega mandata uspešno pri pridobivanju poslov z državo.

Med dokazi, ki jih je predložilo tožilstvo, so tudi zapiski o telefonskih komunikacijah in bančnem prometu, ki naj bi dokazovali, da so dražilci, ki so na dražbi vztrajali do zadnjega, to počeli dogovorno. Njihov namen naj bi bil doseči želeno ceno, ki naj bi dokazovala, da je bilo nekdanje Janševo zemljišče res vredno okoli 130 tisoč evrov, kolikor je zanj 11 let pred tem plačalo podjetje Imos.

Prav te dokaze o domnevnih dogovorih med cenilci naj bi bilo obrambi uspelo izločiti. Zadnjo besedo bo imelo še višje sodišče, saj so na tožilstvu napovedali pritožbo zoper odločitev, da se dokazi izločijo.

Sodišče je te dokaze, torej telefonsko komunikacijo, na začetku sicer sprejelo. A vmes je ustavno sodišče v neki drugi zadevi odločilo, da razlogi za sum niso več dovolj visok dokazni standard za pridobitev telefonskih podatkov, pač pa morajo po novem biti izkazani utemeljeni razlogi za sum. Dokazna stopnja više torej. Sodišče je na pritožbo obrambe odločilo, da je treba že zdaj upoštevati ta standard, čeprav so od odločitve ustavnega sodišča pretekli le trije meseci, državni zbor pa mora neustavnost odpraviti do avgusta prihodnje leto.

Zaplet, ki gre na roko Janezu Janši, utegne imeti širše razsežnosti. Če obvelja praksa sodišča, da morajo biti v odprtih kazenskih zadevah izločeni vsi telefonski prisluhi in drugi telefonski podatki, to pomeni, da bodo padle številne obtožnice v odprtih zadevah gospodarskega in organiziranega kriminala. Večina teh namreč temelji prav na dokazih takšne vrste.