Študenti ljubljanske Filozofske fakultete so protestno brali palestinsko poezijo 

Poezija kot sredstvo upora

»Ko si pripravljaš zajtrk, misli na druge – / ne pozabi nahraniti golobov. / Ko vodiš svoje vojne, misli na druge – / ne pozabi na tiste, ki si želijo miru. / Ko plačuješ račun za vodo, misli na druge – / tiste, ki jih napajajo oblaki. / Ko se vračaš domov, v svoj dom, misli na druge – / ne pozabi na ljudi v šotorih. / Ko greš spat in šteješ zvezde, misli na druge – / nekateri nimajo kje spati. / Ko se osvobajaš v metaforah, misli na druge – / tiste, ki so izgubili pravico do besede. / Ko misliš na oddaljene druge, pomisli nase – / reci: ko bi le bil sveča v temi.«

To je poezija Mahmuda Derviša, pokojnega palestinskega pesnika, enega prepoznavnejših simbolov Palestine, ki je palestinskemu narodu, njegovemu boju, odporu in tudi bolečini s svojim delom dal glas. Njegova poezija je politična, zato je tudi branje te poezije praviloma zmeraj politično dejanje.

Nič drugače ni bilo v sredo, ko se je v avli ljubljanske Filozofske fakultete zbralo nekaj manj kot sto študentov in študentk. Brali so palestinsko poezijo, v izvirniku in prevode v slovenščino, med drugim omenjeno pesem, pa tudi pesmi Fawzija Abderja Rahima in Mohameda Abdula Munema – pesnikov palestinskega rodu, prvi živi v Sloveniji že pol stoletja, drugi je sem pobegnil pred vojno v Siriji –, ki sta se jim pridružila pri branju.

»Poezija je medij, ki je pogosto spregledan, a obenem v pogovor vnaša pomemben kulturni vidik,« je povedala Neža Vadnjal, študentka Filozofske fakultete in ena od organizatorjev branja. »Ko govorimo o Palestini, praviloma govorimo samo o političnem ozadju konflikta na tem območju, prepogosto pa zanemarimo kulturni vidik – vse to, kar Palestina je, kulturo in poezijo, ki jo nosi v sebi.«

Tako rekoč povsod po Evropi, tudi pri nas, so se ljudje v znak podpore Palestini odpravili na ulice. V pristanišču Oakland je na začetku meseca skupina protestnikov poskušala ustaviti ladjo, namenjeno v Tacomo, kjer naj bi jo nato natovorili z orožjem za Izrael. Belgijski delavci v prometu so zavrnili natovarjanje in raztovarjanje orožja. Tudi drugod se v znak protesta bere poezija.

»Splošni odziv Evropske unije je pokazatelj, kako zelo strahopetna je,« razlaga Aiko Zakrajšek, prav tako študentka Filozofske fakultete in ena od organizatorjev branja. »Podobno nam je dekanja fakultete odgovorila, da dogodek podpira, a da vodstvo na njem ne bo prisotno. Lepo se je torej pridružiti nekim progresivnim mantram, a da bi prešli v delovanje, je pogosto korak predaleč,« je kritična.

»Ob neproporcionalnem odzivu izraelske države so številne organizacije za človekove pravice, poročevalci Združenih narodov in drugi pozvali k ukrepanju in opozorili na vojne zločine, ki prav zdaj potekajo,« so zapisali študenti. »Naj dodamo, da so tudi profesorji mednarodnega prava in akademiki z vsega sveta pozvali, naj države in mednarodna skupnost ukrepajo zaradi izraelskega ravnanja in dolžnosti, ki jih Izrael ima po mednarodnem pravu.«

Menijo, da bi se morala Filozofska fakulteta javno opredeliti do dogajanja v Palestini, in zahtevajo, naj pripravi izobraževanje in javne razprave na temo izraelsko-palestinskega spora. Obenem pozivajo, naj se fakulteta zavzame za prekinitev diplomatskih stikov z Izraelom, za sankcije proti tej državi, za embargo na trgovanje z orožjem in za brezpogojno ustavitev izraelskih napadov na Palestince. Želijo si, da bi se njihov poziv razširil tudi na druge fakultete.

Tako rekoč celoten slovenski državni vrh je sicer obsodil napade Izraela. Obenem je Slovenija tako majhen, zdi se, da nepomemben igralec na svetovnem političnem parketu ... »Več ko nas je, več ko se nas izrazi, več ko nas vpije, bolje je,« na to odgovarja Aiko Zakrajšek. »Ne smemo sprejeti tega, da smo majhni in da zaradi tega ne moremo nič storiti. To nima smisla.« Neža Vadnjal je tem besedam prikimala in dodala: »Če se Slovenija odmakne od moralne drže, češ da je premajhna in se počuti nemočno, s tem utišamo tudi glasove vseh Palestincev, ki živijo tu. In to se mi ne zdi pošteno.«