Bomo v ustavo zapisali, da je gotovina zakonito plačilno sredstvo?

Združenju Povezani smo, ki je v preteklosti na primer trdilo, da raba pesticidov v kmetijstvu povzroča »feminizacijo moških, ki je pripeljala do prototipa maminega sinčka in hkrati nevarnega narcisoidnega psihopata,« je uspelo nemogoče: zbralo je 56.267 podpisov, kar je več kot dovolj (potrebovalo bi jih le 30 tisoč) za začetek postopka spremembe ustave. Vanjo bi namreč podpisniki želeli zapisati, da je gotovina na območju Slovenije – zakonito plačilno sredstvo.

Na prvi pogled gre za veliko podpisov. A če to število primerjamo s številom volilnih upravičencev v času zadnjih predsedniških volitev, gre le za tri odstotke volivcev in volivk. »Res je, morda je 56 tisoč ljudi majhno število v primerjavi s celotnim prebivalstvom Slovenije,« odgovarja predstavnik združenja Ivan Jurgec. »Pri zbiranju podpisov nismo imeli polne medijske podpore, zato ljudje o zadevi niso vedeli dovolj. Sicer bi se lahko odzvali še bolj množično.«

Kakšnih resnih indicev, da gotovina že danes v Sloveniji ne bi veljala za zakonito plačilno sredstvo ali da nam jo kdo želi odtujiti, ni. A Jurgec meni drugače. »Težnje gredo že danes vedno bolj v smeri digitalizacije in smeri odprave gotovine,« razlaga. »Če evropska komisija, naši poslanci in ostali ne nameravajo odpraviti gotovine, potem ne vidim ovire, zakaj se ne bi ta zaščitila kot pravica. Če pa težnje obstajajo, potem bi bilo skrb zbujajoče, če ne bodo pripravljeni vsaj prisluhniti našim argumentom.«

V združenju niso edini, ki so prepričani, da jim nekdo »od zgoraj« poskuša odtujiti gotovino, podobna gibanja najdemo vsepovsod po Evropi. Ponekod so celo prestopila okvire ulične razprave: na Slovaškem so pravico do rabe gotovine že vpisali v ustavo, podobno predlaga avstrijski zvezni kancler Karl Nehammer.

Pobudniki spremembe ustave so v četrtek (tako so napovedali) v državni zbor oddali uradni predlog skupaj s podpisi. Jurgec pravi, da se v združenju nadejajo, da bodo svoje utemeljitve lahko predstavili ustavni komisiji državnega zbora. Predlog bi morali nato podpreti dve tretjini poslancev.

To bi bil sicer precejšen precedens. Politika se za zdaj pogaja o spremembi ustave v povezavi z volilnim sistemom in imenovanjem sodnikov in ne zdi se, da bo soglasje hitro sprejeto. Morda pa bodo pri tej v resnici povsem nepotrebni pobudi uspešnejši.