Zdravniki, ki so pobegnili k zasebnikom, se vračajo

Napačno zastavljene ukrepe bivšega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana dobro ponazarja podjetje Studio R. Nekdanji minister Loredan je s svojim tako imenovanim stresnim testom zdravstvo namreč zasul z denarjem. Javna zdravstvena zavarovalnica je že pred tem, zaradi ukrepov ministra Janeza Poklukarja, koncesionarjem družinske medicine plačevala neomejeno glavarino, kar pomeni, da je koncesionar dobival fiksne zneske denarja za vsakega pacienta, brez omejitev. Loredan je k temu dodal še neomejeno plačevanje storitev. Na področju družinske medicine je bilo pred tem število plačanih storitev omejeno s številom pacientov, za katere je bil družinski zdravnik odgovoren. Od Loredanove odločitve pa ne več.

Loredan in pred njim minister Poklukar sta morda pričakovala, da bodo zaradi tega družinski zdravniki začeli delati s polno močjo, a se je zgodilo nasprotno: ker so plače v javnem zdravstvu omejene, pri koncesionarjih ali zasebnikih pa teh omejitev ni, so se ob neskončnem dotoku denarja zdravniki začeli seliti h koncesionarjem. Četudi koncesionarji niso dobili novih koncesij, so lahko delali, kot da jih imajo. V Studiu R so imeli na primer na papirju koncesijo za le tri zdravniške time, pacientov pa so obdelali za enajst zdravniških timov. In sicer zato, ker so lahko še dodatno zaposlili štiri zdravnice iz zdravstvenih domov Ljubljana in Trbovlje. Prebivalci Ljubljane in Trbovelj so tako zdravnike izgubili. Ti pa pri Studiu R tudi niso delali več kot v javni mreži: Studio R jim je namreč ponudil isto plačilo za manj dela.

A ta negativni trend se je zdaj očitno zaustavil. Na spletni strani Studia R lahko po novem preberemo: »Zaradi odločitve države, da bistveno spremeni sistem delovanja družinske medicine, do nadaljnjega žal ne moremo sprejemati novih pacientov. Ministrstvo za zdravje in ZZZS sta napovedala spremembe v ureditvi družinske medicine, a žal dejanskih načrtov še nista pripravila in tudi roki so dokaj v zraku (nekje med oktobrom 2023 in junijem 2024). Posledično novim pacientom ne moremo obljubiti, kakšna zdravstvena oskrba jim bo po novem, če sploh, pripadala.« Zakaj to sporočilo? Kot nam je povedal tudi eden od solastnikov Studia R, informatik in bivši državni sekretar na ministrstvu za javno upravo v prvi in drugi vladi Janeza Janše in nazadnje svetovalec sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um, Gorazd Perenič, je nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napovedala spremembe pri plačevanju zdravstvenih storitev oziroma glavarinskih količnikov. Zaradi česar pričakujejo manj denarja.

Zgolj napoved je bila dovolj, da so sprejemanje novih pacientov nemudoma zaustavili. In tudi drugi koncesionarji novih pacientov, kolikor je videti na njihovih spletnih straneh, ne sprejemajo več. Razlog za to pa očitno ni le pomanjkanje družinskih zdravnikov, ampak tudi anticipacija prihodnjih zaslužkov. Kaže, da motivi za privatizacijo družinske medicine vendarle izginjajo, družinski zdravniki, ki so še nedavno bežali k zasebnikom, se vračajo. To nam je potrdila tudi direktorica ljubljanskega zdravstvenega doma Antonija Poplas Susič: »Skupaj štirje zdravniki, ki so v preteklosti od nas odšli, tudi v podjetje Studio R, se želijo sedaj vrniti. Zakaj? Nazaj prihajajo zato, ker so seveda ugotovili, da je ta drugi sistem nekaj povsem drugega, kot so pričakovali, nekaj, kar ni za njih. Kar smo dejansko mi tudi vedeli in pričakovali,« pravi. A vseh štirih v ljubljanskem zdravstvenem domu ne bodo zaposlili, dodaja Antonija Poplas Susič, ker dva ne ustrezata standardom, ki jih od zdravnikov pričakujejo. »Ne bomo vsega pobrali, ker ne poslujemo s krompirjem. K nam lahko pridejo le najboljši zdravniki. Takšni, ki odvračajo osebne stike s pacienti in bi želeli delati bolj na daljavo, pri nas ne bo,« odgovarja. Po drugi strani pa tudi razume, zakaj se k njim ne vrnejo vsi ostali, ki so odšli. »800 evrov višja plača mlademu zdravniku veliko pomeni,« zaključuje.

Kaže, da motivi za privatizacijo družinske medicine vendarle izginjajo, družinski zdravniki, ki so še nedavno bežali k zasebnikom, se vračajo.

Glavarinski količniki so ena najpomembnejših formul v zdravstvenem sistemu. Kriza slovenskega zdravstva se je namreč povsem zares začela leta 2019, ko so številni družinski zdravniki pod grožnjo kolektivnih odpovedi izborili zanje zelo ugodno ureditev, seveda na škodo slabše dostopnosti pacientov, po kateri lahko nove paciente odklanjajo pri 1895 glavarinskih količnikih. Ti se izračunajo tako, da se pri pacientu upošteva tudi njegova starost, dodajo se nekakšne točke, če poenostavimo. Čeprav je formula določitve količnikov že precej zastarela – celo po obstoječem modelu so v javni zavarovalnici posameznim starostnim skupinam »obteži« izračunali pred več kot 10 leti, ob tem, da pri izračunu niti ne upoštevajo bolezenskih stanj –, nobena vlada doslej teh količnikov ni mogla na novo določiti, saj vsaka, še tako majhna sprememba modela za izračun vpliva na prelivanje denarja med družinskimi zdravniki in njihove obremenitve. A nova ministrica zdaj obljublja prav to. Novi model glavarinskih količnikov utegne biti njena najpomembnejša reforma in morda celo dokaz njene uspešnosti.

Kakšen bo ta novi model? V iniciativi Glas ljudstva bivši zdravstveni minister Dušan Keber predlaga 10-odstotni dvig minimalnega števila pacientov na posameznega zdravnika v primarnem zdravstvu, na zdravstvenem ministrstvu pa bodo ubrali malce drugačen pristop, a očitno s podobnim končnim učinkom. Do konca tega leta naj bi bila sprejeta vladna uredba, ki bo na novo določila formulo izračuna količnikov. Kakšna ta formula bo, sicer posamezni akterji še ne želijo razkriti, nam je pa Damjan Kos z Zavoda za zdravstveno zavarovanje omenil, da bodo v skladu z navodili, ki so jih dobili z ministrstva, predlagali model, po katerem bodo storitve v družinski medicini plačevali pretežno na podlagi glavarinskih količnikov – in ne več toliko glede na opravljene storitve. Kar pomeni, da bodo družinski zdravniki bolj motivirani pri opredeljevanju pacientov. Hkrati pa naj bi določili omejitve pri številu opredeljenih pacientov, kar pomeni, da ne bodo več plačevali storitev, če bo kateri zdravnik imel opredeljenih preveč pacientov. Tako bodo preprečili sporno prakso, ki so jo uporabljali v Studiu R, kjer je uradno izbrani zdravnik koncesionar imel opredeljenih več tisoč pacientov, dejansko pa so s pacienti delali dodatno zaposleni zdravniki, ki so jih pridobili iz javnih zdravstvenih domov.

Interventni zakon o zdravstvu, ki ga je ta teden ministrstvo za zdravje poslalo v parlament, pomeni tako zgolj uverturo v veliko pomembnejše ukrepe. Za zdaj kaže, da bodo reforme nove ministrice usmerjene v krepitev javnega zdravstva. Predlog zakona tako med drugim predvideva omejitev višine bolniškega nadomestila na 2,5-kratnik povprečne plače, kar je sicer še vedno 3500 evrov neto. Zakon podaljšuje izplačevanje 1000 evrov (bruto) dodatka tistim, ki se bodo odločili za specializacijo iz družinske medicine. Zakon ponovno podaljšuje z 20 na 30 dni čas bolniške, ki pade na breme delodajalca, s čimer naj bi javna zdravstvena blagajna na leto privarčevala 70 milijonov evrov. Predlog zakona podaljšuje tudi nižje kriterije za zaposlitev diplomiranih medicinskih sester in farmacevtov iz tujine. In pa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži, s koncesionarji vred – številni javni zdravniki so v preteklosti presedlali h koncesionarjem prav zato, ker pri njih ni bilo dežurstev. In poleg tega zakon omejuje tudi promet s koncesijami. Prepoveduje na primer preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo.

Novi model glavarinskih količnikov utegne biti najpomembnejša reforma nove zdravstvene ministrice in morda celo dokaz njene uspešnosti.

Zdravniške organizacije so razburile predvsem določbe v novem zakonu, ki naj bi uvajale prisilno delo. V sedanji različici zakona namreč piše, da lahko ministrica za zdravje v izjemnih okoliščinah začasno premešča zdravnike, jim prepoveduje soglasja za delo pri drugem delodajalcu, prepoveduje sklepanje podjemnih pogodb, izrabo letnega dopusta ali stavko ter zahteva obvezno vključevanje povsem upokojenih zdravnikov in zasebnih zdravnikov v delo javnih zavodov. Zaradi protestov zdravniškega sindikata Fides in zdravniške zbornice, da omenjeni člen predstavlja prisilno delo, so na ministrstvu za zdravje napovedali, da bodo ta del spremenili, češ da da so bili le napačno razumljeni in da naj bi te določbe veljale na primer le ob novi epidemiji.

To je sicer težko verjeti, saj v zakonu jasno piše, da so izredne okoliščine tudi »nenadno pomanjkanje zdravstvenih delavcev oziroma povečan obseg dela, ki ima za posledico nepričakovano pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu in zato v večjem obsegu vplivajo na položaj pacientov ali zavarovanih oseb«. Hkrati pa lahko v predlogu zakona preberemo še, da naj bi »v Sloveniji v prihodnjih letih prišlo do upokojitve najbolj številčne in najbolj izkušene generacije zdravstvenih delavcev, ki jo bo težko nadomestiti, saj na domačem trgu ne bo zadostnega števila nadomestnih oziroma novih izvajalcev«. Lahko torej, da je nova ministrica popustila pritiskom, vendarle pa je ta del manj pomembna bitka. Najpomembnejša, sistemska, se bo bíla že čez kak mesec, pa do konca leta, ko bo vlada sprejemala tako imenovano uredbo o določitvi programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za prihodnje leto. Torej novo formulo glavarinskih količnikov.