So mladi v Sloveniji bolj ksenofobni in seksistični kot mladi iz drugih držav?

Skrb zbujajoči podatki

Slovenija sodeluje v različnih mednarodnih raziskavah s področja vzgoje in izobraževanja, te preverjajo različne stvari, od bralne, matematične in naravoslovne pismenosti (takšna je mednarodna raziskava PISA) do mnenj mladih o pomembnih družbenih vprašanjih.

V drugo skupino sodi mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS, ki med osmošolci meri tako imenovano državljansko vednost. V njej je Slovenija sodelovala že četrtič (prvič leta 1999 in nato še leta 2009, 2016 in nazadnje 2022), vendar izsledki zadnje raziskave upravičeno zbujajo precej skrbi.

V njej je skupno sodelovalo 22 držav in dve referenčni udeleženki, v Sloveniji 177 šol, skoraj 5000 osmošolcev, pol manj učiteljev in ravnatelji vključenih šol. Državljanska vednost, torej pripravljenost na aktivno državljanstvo in poznavanje pomembnih procesov, ki potekajo v državi, je bila pri slovenskih osmošolcih v preteklih letih nad povprečjem – letos pa se je prvič znašla v mednarodnem povprečju. Dosežki slovenskih šolarjev so primerljivi s tistimi njihovih vrstnikov iz Španije, Latvije, Nizozemske, Francije, Slovaške in Malte, v evropskem prostoru pa jih prekašajo vrstniki iz Švedske, Poljske, Estonije, Hrvaške, Norveške in Italije.

Poglejmo podatke od blizu. Iz raziskave je razvidno, da so v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami razlike v dosežkih med šolami najmanjše. To je dobro – to pomeni, da so slovenske šole zelo egalitarne, da »med šolami v Sloveniji ostaja razsežnost pravičnosti. Poleg Norveške so tukaj razlike najmanjše, kar je pozitivno sporočilo,« podatek razlaga strokovnjak za vzgojo in izobraževanje Mitja Sardoč.

A hkrati izsledki kažejo, da je za Slovenijo v primerjavi z drugimi državami glede na zadnjo raziskavo značilen izrazit trend zmanjševanja podpore enakosti spolov. V zadnji raziskavi se je kar 48 odstotkov fantov strinjalo, da so »moški bolje usposobljeni za politične voditelje kot ženske« (delež strinjanja pri dekletih je bil 12-odstoten), več kot 30 odstotkov fantov pa se je strinjalo, da se ženske »ne bi smele ukvarjati s politiko«. Slovenski učenci so bili pod povprečjem tudi pri izražanju stališč pozitivnega odnosa do priseljencev in varovanja okolja, obenem so bili nadpovprečno kritični do delovanja nacionalnega političnega sistema.

Kako je to mogoče? »Prepogosto samo zamahnemo z roko, češ da imamo ta področja dobro urejena,« meni Sardoč. Pri tem zagotovo ne pomagajo dejanja najbolj izpostavljenih predstavnikov države. Bruhanje sovraštva, značilno za desno politično opcijo, ki ima za tiste, ki si ga privoščijo, le redko kakšne posledice, seveda vpliva na družbeno ozračje, razmišlja. »Ta semena, ki se posejejo, obrodijo sadove. Rezultati nas opozarjajo, da kot družba očitno nismo opravili domače naloge. Da bi bila potrebna še dodatna senzibilizacija družbe in dodatno prizadevanje šolskih oblasti in politike nasploh.«

»Nezaupanje v institucije in politični sistem je značilno, podobno kažejo vse javnomnenjske raziskave pri nas,« pove psihologinja Mirjana Ule. »Osmošolci, sploh pri nas, kjer ima veliko vlogo (zaščitniška) družina, pa prevzemajo predvsem stališča staršev.« Obenem, poudarja, podobne raziskave kažejo, da so mladi v Sloveniji, ko pride do znanja, nadpovprečni, pod povprečjem pa se znajdejo pretežno v odnosu do pomembnih javnih zadev. »Tu je neki manko šole, ki naj bi se ukvarjala z državljansko socializacijo in socializacijo nasploh. Kaj nam pomaga znanje, če nimamo izoblikovanih pomembnih stališč do skupnosti in javnega dobrega?«

Tudi izsledki mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2021 so po 15 letih rasti letos pokazali slabšanje bralne pismenosti pri slovenskih četrtošolcih. Prihodnji teden bodo na Pedagoškem inštitutu predstavili še izsledke raziskave PISA 2022. Če bo tudi pri teh zaznano poslabšanje, bi se moralo slovensko šolstvo nujno vprašati, kaj počne narobe.