Film tedna / Rdeče nebo

Neprizanesljiva, čustveno večplastna komedija nravi 

V Kinodvoru bo od 5. decembra na ogled film Rdeče nebo, neprizanesljiva, čustveno večplastna komedija nravi, ki je režiserju Christianu Petzoldu prinesla srebrnega medveda na zadnjem Berlinalu. Drugi del trilogije, ki sledi pravljični Undine, je celovit utrinek poletnih počitnic, v katerem so študenta literature in fotografije ter skrivnostna mladenka in reševalec iz vode priče usodni moči naravnih sil.

Leon in Felix načrtujeta skupne počitnice v počitniški hišici na obali Baltika. Preživljanje poletnih dni ob morju nameravata združiti z delom, saj prvi zaključuje svoj drugi roman, drugi pa se pripravlja na zaključne študijske obveznosti. A njuno namero zmoti navzočnost Nadje, dekleta, ki že prebiva v hiši, ter njeno naključno poznanstvo z Devidom, priložnostnim reševalcem iz vode. Nepričakovani razplet dogodkov, prepleten z neizrečenimi skrivnostmi, spogledovanjem, mladostno vihravostjo, ljubosumjem in grozečim gozdnim požarom, se zdi najhujši zalogaj za Leona, ki se ne more znebiti občutka manjvrednosti in nerazumljenosti.

"Najpomembnejši navdih za Rdeče nebo je bil film Ljudje v nedeljo, ki sta ga leta 1930 po zgodbi Billyja Wilderja posnela Robert Siodmak in Edgar G. Ulmer. Film govori o poletju in mladih, posnetki so jasni in sveži, prav tako ljudje. Ko ga gledaš, imaš občutek, da fašizem v Nemčiji nikoli ni imel možnosti, saj je imel delavski razred toliko veselja do življenja.," je zapisal režiser.

Christian Petzold je študiral režijo na Nemški akademiji za film in televizijo v Berlinu. Z deli, kot so Notranji mir (Die innere Sicherheit, 2001), Yella (2007) in Jerichow (2008), se je uveljavil kot vodilni predstavnik ohlapno povezane skupine sodobnih nemških režiserjev, znane pod imenom berlinska šola. Na mednarodno prizorišče se je prebil z Barbaro (2012), zgodbo o vzhodnonemški zdravnici, ki jo zaradi poskusa pobega premestijo v bolnišnico na podeželju. Film mu je poleg kritiške hvale in številnih drugih nagrad prinesel srebrnega medveda za najboljšo režijo na Berlinalu. Leta 2014 je s Phoenixom (2014), hitchcockovsko psihološko dramo, umeščeno med ruševine Berlina leta 1945, Petzold potrdil svoj sloves enega najbolj kritiško cenjenih sodobnih nemških režiserjev. Sledil je Tranzit (2018), zgodba o mladeniču na begu pred fašističnim okupatorjem, prestavljena v 21. stoletje. V Kinodvoru so nazadnje predvajali Undine (2020), zgodbo o mitološki vodni nimfi, ki si jo je režiser zamislil kot prvi del trilogije na temo naravnih elementov.

hu9XpUH42Jk