»Si predstavljate, da inšpektor opazi, da gre za hudo mučenje živali?«

Kaj je povedala veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic, ki je nedavno kmetu iz Leskovca pri Krškem odvzela 24 glav živine in sprožila ogorčenje veterinarjev in bes kmetov?

V aktualni številki Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, smo se pogovarjali z Danušo Štiglic, veterinarsko inšpektorico, ki je nedavno kmetu iz Leskovca pri Krškem odvzela 24 glav živine in sprožila ogorčenje veterinarjev in bes kmetov. Naša sogovornica ne skriva, da je med inšpektorji zagotovo v vrhu po številu odvzemov živali, a dodaja, da ima pred očmi vedno najprej dobrobit živali, kar naj bi bila ne nazadnje tudi glavna naloga veterinarjev. Odlomek objavljamo spodaj, intervju pa si lahko v celoti preberete na tem spletnem mestu ali si priskrbite izvod Mladine, ki je izšla danes,

Ko ste nedavno s kmetije Možgan v Leskovcu pri Krškem odvzeli čredo 24 glav živine, je predsednik veterinarske zbornice Ožbalt Podpečan dejal, da je v tem postopku »šlo narobe vse, kar je lahko šlo narobe«. 

O tem lahko rečem predvsem to, da je šlo vse narobe šele takrat, ko so se vsi začeli nepooblaščeno vtikati v inšpekcijski postopek. Gospod Podpečan ni bil na kraju samem. Nima vpogleda v sam inšpekcijski postopek, ne ve, kaj je bilo do takrat že narejeno v tem postopku. Komentiral je na podlagi tega, kar je bilo objavljeno v medijih, poleg tega on sam ni niti pooblaščen za vodenje inšpekcijskih postopkov. Njegovi odzivi so splošni, kažejo na nepoznavanje. In čeprav je vodja centra za dobrobit živali, niti z eno besedo ne govori o zaščiti živali. Moti tudi to, da ni obsodil malomarnega, neodgovornega ravnanja z živalmi. Njegove izjave so po mojem mnenju zavajajoče in manipulativne, z njimi daje tudi jasno sporočilo, da želi predvsem ugajati kmečkim lobijem in njihovi politični opciji. Ni bil na kraju samem, čeprav je bil tja povabljen in bi lahko govoril iz prve roke. Ni videl dejanskega stanja, v kakršnem so živali živele. Tudi ne ve za opozorila, ki so več let prihajala glede stanja na tej kmetiji. Tako so njegove možnosti ocenjevanja stanja omejene.

Vaši kritiki pravijo, da je bil prvotni zapisnik na kraju samem izredno pomanjkljiv. 

To, kar govorijo, ni bistveno. Bistvo je drugje. Si predstavljate, da inšpektor v službenem ali pa prostem času opazi, da gre za hudo mučenje živali? In da tisti trenutek nima pri sebi formularja za zapisnike, štampiljke ali računalnika. Bi potem moral najprej v pisarno pa vso to opremo? Stranka je nekaj dni zatem dobila zelo obsežen zapisnik. Ni pa ga mogla dobiti tisti hip. In sicer zato, ker je šlo za izjemno oteževalne okoliščine.

"Lastnik živali, njegov sin, njegova družina so ves čas oteževali izvedbo postopka. Sin je neprenehoma grozil in nas nadlegoval. Moja primarna naloga je tedaj bila, da ubogo živino odpeljemo na varno. Veliko je bilo samega operativnega dela, sama sem tudi fizično pomagala pri tem, ker nisem hotela, da gre karkoli narobe."

Danuša Štiglic,
veterinarska inšpektorica

Kakšne? 

Lastnik živali, njegov sin, njegova družina so ves čas oteževali izvedbo postopka. Sin je neprenehoma grozil in nas nadlegoval. Moja primarna naloga je tedaj bila, da ubogo živino odpeljemo na varno. Veliko je bilo samega operativnega dela, sama sem tudi fizično pomagala pri tem, ker nisem hotela, da gre karkoli narobe. Poleg tega je šlo za zahteven postopek, ker je bilo treba živali nalagati neposredno s pašnika na prevozno sredstvo. Slišala sem kritike, da bi bilo treba te živali najprej namestiti v hlev in jih potem iz hleva nalagati na prevozno sredstvo. A to ni bilo mogoče, ker je bil hlev tako nabasan s kramo, starimi mopedi, karoserijami traktorjev in podobno, da ga za ta namen sploh ni bilo mogoče usposobiti. Očitno je bilo, da hleva že zelo dolgo časa niso uporabljali.

Ko ste prišli z namenom odvzema živali, te sicer niso bile več v blatu, ampak na suhem, na sosednjem pašniku. 

Stranka je nekako izvedela, da sem bila dan prej že tam, saj je prilagodila stanje. Živali je namreč spustila na pašnik, kjer prej dolge mesece ni bilo nobene od njih, saj je bil pašnik popolnoma nedotaknjen, ni bilo nobene sledi parkljev ali starih iztrebkov. In s tega pašnika je bilo te živali tudi strašno težko nalagati. Treba je bilo tudi zelo paziti, saj te živali niso bile socializirane. Ta čreda ni imela veliko stika s svojim skrbnikom, svojimi lastniki. Živali so imele slabe izkušnje z ljudmi, izredno so se jih bale, sploh pa lastnika in njegovega sina, to je bilo zelo očitno. Odmikale so se od njiju, ko sta se jim približala. Očitno se nista veliko ukvarjala z njimi, preverjala njihovega zdravstvenega stanja, higiene, stanja parkljev in podobno. Te živali so bile tam čisto zapuščene, zanemarjene. To je bila zelo preplašena čreda, pomešane so bile tudi živali, ki ne spadajo skupaj. Stare krave z ogromnimi rogovi so bile dominantne in so ustrahovale celotno čredo. V njej sta bila tudi dva bika, ki sta nenehno naskakovala mlajše krave. To je bila nezdružljiva čreda, vmes so bile tudi premlade telice za pripust in breje premlade telice, pa tudi posledično premlade krave s teleti, ki so jim dominantne stare krave preprečevale dostop do hrane. Poleg tega te živali niso bile vajene dovoljšnega gibanja.

INTERVJU LAHKO V CELOTI PREBERETE V NOVI ŠTEVILKI MLADINE, DO KATERE LAHKO DOSTOPATE TUDI NA NAŠI SPLETNI STRANI >>