Punk v Sloveniji

Prva pregledna fotografska razstava, ki celostno predstavlja obdobje punka pri nas

V Galeriji Cankarjevega doma bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Slovenski punk in fotografija, ki jo je pripravil ZRC SAZU Ljubljana v sodelovanju s Cankarjevim domom. Gre za prvo in največjo pregledno razstavo v Sloveniji, ki celostno predstavlja obdobje punka pri nas in povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Kustosinja razstave je dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju.

Razstava omogoča vpogled v pomembno vlogo fotografije pri dokumentiranju in izražanju slovenskega punk gibanja ter drugega subkulturnega dogajanja tedanjega časa. Slovenski punk je prispeval k ustvarjanju drzne in provokativne fotografske estetike, ki je prepoznavna in vplivna še danes. Punk je zaznamoval ne samo glasbo, temveč tudi umetnost, modo in življenjski slog.

Fotografija je postala pomembna za izražanje punkovskega duha, za prenašanje sporočil o družbenih in političnih vprašanjih ter za ustvarjanje vizualnih podob, ki so odražale duha časa. Postala je način, s katerim so umetniki, pripadniki scene, izkazovali svoje nezadovoljstvo z družbenimi in političnimi razmerami ter prinašali alternativne poglede na svet.

Ideja je bila predstaviti slovenski punk ali punk v Sloveniji, ki je bil po besedah Marine Gržinić drugačen kot v tujini že zaradi tega, ker je vzniknil v drugačnih družbenih okoliščinah: dogajal se je v socializmu za razliko od denimo britanskega kapitalizma, zato so bili "konteksti drugačni v smislu zgodovine, v smislu telesa, v smislu, kako postaneš viden v javnem prostoru, in tudi v smislu nekega družbenega sistema". Ta kontekst je določal kulturo na povsem drugačen način kot na Zahodu.

Razstava sicer v ospredje postavlja fotografijo, čeprav so na njej na ogled tudi denimo avdio kasete iz tistega časa in posnetki na VHS kasetah ter izrezki iz časopisov. Medijev, ki so spremljali dogajanje, je bilo sicer razmeroma malo, med njimi sta bila Mladina in Radio Študent.

Slovenski punk je prispeval k ustvarjanju drzne in provokativne fotografske estetike, ki je prepoznavna in vplivna še danes. Punk je zaznamoval ne samo glasbo, temveč tudi umetnost, modo in življenjski slog.

Z gradivom se spominjajo na delovanje zasedb, kot so bile Pankrti, Otroci socializma, Via ofenziva, Lublanski psi in Kuzle. V ta namen so svoje arhive odprli fotografi, ki so spremljali skupine na njihovih nastopih v Študentskem naselju in na Metelkovi, med njimi Dušan Gerlica, Božidar Dolenc, Matija Praznik, Bogo Pretnar, Bojan Radovič, Jože Suhadolnik in Jane Štravs, ter drugi spremljevalci gibanja, denimo Igor Vidmar.

Del fotografij so izbrali tudi v sodelovanju z Natašo Strlič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki razpolaga z arhivom fotografij Toneta Stojka in Janeza Bogataja. Časovno postavitev obsega obdobje od leta 1977 do sredine 80. let ter tudi obdobje pred punkom in po njem ter hkrati spominja na pojav skupnosti LGBT+, skupino Laibach in drugo sočasno dogajanje.

Skupaj z glasbo, modo in umetnostjo je bila fotografija v punk subkulturi medij za izražanje upora, kritike družbe in gradnjo skupnosti. "Punk je tako vplival na spremembo fotografske prakse in spodbujal ustvarjalnost, saj so pripadniki slovenskega punka in ljubljanske alterscene s fotografijo samoarhivirali in dokumentirali lastno gibanje. Čeprav je Ljubljana zasedala osrednje mesto punkovskega urbanega življenja ter so v fotografijah ohranjeni legendarni prostori, kot so Kavarna Union, Študentsko naselje, Galerija Škuc, Disko FV, Železniška postaja, Rio, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede, razstava predstavi tudi dogajanje na obrobju, v Novem mestu, Idriji, Škofji Loki in onkraj meja Slovenije," še pravi Gržinić.

Slovenska punk scena je bila znana po neodvisnosti in kritičnosti do tedanjega političnega sistema in družbenih norm." Bila pa je tudi prosocialistična, delavska, mladinska in uporniška drža stoletja kot odgovor na družbeno nepravičnost, politično apatijo in gospodarsko krizo. Zaradi takšnega naboja se je spremenila tudi sama slovenska fotografija," poudari Gržinić.