Raziskava, ki kaže, da bi se morali resno pogovoriti o vzgoji in izobraževanju 

Klasik sociologije, Francoz Émile Durkheim, je bil prepričan, da vzgoja in izobraževanje pomembno prispevata k stabilnosti in harmoniji v družbi. Šola po njegovem igra ključno vlogo pri prenosu družbenih norm in vrednot na mlajše rodove in ima integracijsko vlogo: uči nas, kako delovati v skupnosti, prispeva h krepitvi občutka pripadnosti in medsebojne solidarnosti. Družba, ki hoče biti strpna, še več, država, ki hoče sploh delovati, si mora zato zelo prizadevati, da ohranja visoko raven kakovosti šolstva. Če tega ne počne, se lahko sesede sama vase.

Vsaj občutek, kako uspešna je pri tem v primerjavi z drugimi, ji lahko ponudijo različne mednarodne raziskave. Ena takih je PISA, ki meri bralno, matematično in naravoslovno pismenosti 15-letnikov. Izsledki lanske raziskave, v kateri je sodelovalo 83 držav, pa so, žal, skrb zbujajoči. Kažejo splošno poslabšanje pri vseh naštetih kategorijah, slovenski dijaki pa so v povprečju dosegli najslabše rezultate od leta 2006, ko se je Slovenija vključila v raziskavo.

Pri matematični pismenosti so slovenski šolarji dosegli v povprečju 485 točk, to je 24 točk manj kot leta 2018. Poslabšanje je najmanjše pri naravoslovni pismenosti, povprečni dosežek je tu znašal sedem točk manj kot tisti iz leta 2018. Največje poslabšanje v primerjavi z raziskavo iz leta 2018, za 26 točk, je bilo zaznati pri bralni pismenosti.

Na rezultate, ki jih dosegajo dijaki, opazno vplivata socialno-ekonomski status in status priseljenca, še ugotavlja raziskava, razlike pa je zaznati tudi glede na izobraževalni program, ki ga dijaki obiskujejo. Največje razlike nastajajo med gimnazijskim in srednješolskim poklicnim izobraževanjem, pri čemer se je najbolj znižal povprečni dosežek tistih, ki obiskujejo gimnazijski program. Raziskava preverja tudi, kako se dijaki počutijo v šoli. Občutek pripadnosti šoli se je med njimi glede na leto 2018 okrepil. Poročajo o podpovprečni izpostavljenosti medvrstniškemu nasilju, a tudi o podpovprečni kakovosti odnosov z učitelji na šoli.

Velja omeniti, da se slovenski dijaki, če govorimo o matematični in naravoslovni pismenosti, vseeno še vedno umeščajo nad povprečje držav članic OECD. Drugače je pri bralni pismenosti, kjer se je Slovenija (podobno kot leta 2009 in 2012) znašla pod povprečjem. Treba je tudi omeniti, da je PISA 2022 poslabšanje v povprečnih dosežkih zaznala na ravni vseh držav članic OECD – a je bilo poslabšanje v Sloveniji glede na izsledke raziskav iz leta 2018 vseeno primerjalno večje od povprečja.

Razloge, zakaj takšno poslabšanje, je seveda treba iskati v pandemiji. »Vendar je to lahko samo eden od dejavnikov. Težko rečemo, da je pandemija pri nas bolj vplivala na izobraževalni proces kot kje drugje po svetu. Vzemimo za primer Singapur, ki se na podobnih lestvicah vedno umešča zelo visoko. Zanj bi težko rekli, da je povsem ignoriral pandemijo in da tudi tam niso imeli striktnih ukrepov, kot je bilo zapiranje šol,« je prepričan pedagog Damijan Štefanc. »Pandemija je kvečjemu zelo priročen izgovor, da lahko rezultate interpretiramo kot malce manj boleče.«

Dejstvo je, da je PISA 2022 zdaj že tretja raziskava letos, ki svari pred negativnim trendom v vzgoji in izobraževanju. Prva taka je bila mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2021, ki je po 15 letih rasti prvič pokazala slabšanje bralne pismenosti pri slovenskih četrtošolcih, druga pa prejšnji teden predstavljena raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2022, ki je pokazala zmanjšanje državljanske vednosti med osmošolci.

»Gre predvsem za streznitev,« pravi Štefanc. »Eno je pandemija, hkrati je seveda treba upoštevati, da pismenost pri mladih upada, saj je tehnologizacija družbe takšna, da imamo z branjem vedno večje težave ... A dejstvo je tudi, da že 20 let nismo imeli resne šolske politike. Tudi zdaj je, žal, nimamo. In zdaj vidimo rezultate tega.«