Ambiciozni in dvolični

V generalni skupščini OZN v New Yorku je bil 22. november eden najsrečnejših dni za nerazvite. Na ta dan so države na pobudo afriških držav izglasovale resolucijo, v skladu s katero se bo OZN morala začeti ukvarjati z vzpostavitvijo pravične svetovne davčne ureditve. Po veljavnih pravilih se namreč največje globalne in internetne multinacionalke uspešno izogibajo plačevanju davkov oziroma imajo od njih koristi le najrazvitejše države. V organizaciji OECD se že 60 let trudijo, da bi vzpostavili pravičnejšo ureditev. Zadnji poskus je iz leta 2021, ko se je v okviru OECD doslej 140 držav odločilo za pravičnejšo obdavčitev multinacionalnih družb in pravilo, da morajo tehnološki velikani plačevati več davkov tam, kjer ustvarjajo prihodke. Prvi del je uspel – tudi Slovenija je ta mesec po hitrem postopku sprejela zakon o minimalnem davku – hudo pa se zapleta pri drugem delu, to je, da morajo recimo Google, Amazon, Facebook več davkov plačati tam, kjer ustvarjajo prihodke.

Predvsem nerazvite, torej afriške države se čutijo izigrane, zato želijo novo mednarodno davčno ureditev graditi pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Premiku iz OECD v OZN so naklonjene številne nevladne organizacije, kot je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki je v zadnjih letih objavil več pozornost zbujajočih analiz o poslovanju prek davčnih oaz. Ravno tako je ta premik podprl evropski parlament, kjer številni poslanci v OECD ne verjamejo več. Eden od najmočnejših argumentov, zakaj bi se moralo odločanje o svetovni davčni ureditvi premakniti iz OECD v OZN, je transparentnost. V OECD se politike oblikujejo skrito pred javnostjo, znotraj majhnega kluba držav, pod očitnim vplivom lobističnih mrež, OZN pa deluje pregledneje, na podlagi javnega glasovanja.

In kaj je pri tem vprašanju storila Slovenija, ki je, ko je kandidirala za članstvo v varnostnem svetu, govorila, da bo glas neodvisnosti, glas afriških držav, nerazvitih, utišanih in da si bo prizadevala za krepitev vloge in pomena OZN?

Pri tokratnem glasovanju v skupščini OZN je velika večina članic, 125, odločitev podprla, 48 držav članic OECD in EU, tudi Slovenija, pa je glasovalo proti, razen Islandije, ki se je vzdržala. Jasno je, zakaj. Na podlagi novih pravil OECD bodo več davka pobirale predvsem razvite države. Po analizi angleške organizacije Oxfam naj bi kar 60 odstotkov na novo pobranega globalnega davka šlo v najrazvitejše države, članice skupine G7, 38 najrevnejših držav pa bi dobilo le tri odstotke.

Pravičnejša svetovna davčna ureditev bi bila sicer tudi v interesu Slovenije, ki na leto izgubi milijone evrov zaradi Googla, Facebooka in drugih internetnih velikanov, a je naša država podprla najbogatejše. Pri politično razvpitih vprašanjih brez dejanskih posledic, kot so raznorazna glasovanja o palestinskem vprašanju, je v generalni skupščini glasna, odločna, načelna in neodvisna. Pri tem vprašanju, ki je pomembno za nerazvite, pa je hitro umolknila.