Je razkazovanje orožja v času vojne res primerno?

Te dni ljudje množično drvijo v slovensko prestolnico, da bi si ogledali praznično okrašeno mestno središče. Razpoloženje je naravnost čarobno! V zraku je vonj po kuhanem vinu (gostinci vam bodo zaupali, da je letos poleg njega še posebej »in« vroči aperol) in pečenem mesu. Dim tega doda prav poseben pridih megli, ki se v večernih urah rada razleze po mestnih ulicah.

Le streljaj stran od prazničnega vrveža pa na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju naletite na razstavo Obrazi Slovenske vojske. Na več deset panojih galerije na prostem so na ogled slovenski vojaki v akciji. Pod fotografijo nasmejanega vojaka s puško v roki boste recimo našli napis: »Strokovno, vztrajno in z nasmehom.« Pod fotografijo oklepnika in skupine do zob oboroženih vojakov pa: »S tehniko premagujemo izzive prostora in časa.« Tovrstno razkazovanje orožja se v tem času zdi najmanj neprimerno. Niti ne toliko zato, ker je prednovoletni in praznični čas, pač pa zato, ker v naši neposredni bližini že skoraj dve leti poteka vojna, izraelsko-palestinski konflikt pa se je v zadnjih mesecih prelevil dobesedno v morijo civilnega prebivalstva.

Za pojasnila smo se zato najprej obrnili na ljubljansko občino. Iz Turizma Ljubljana so odgovorili, da je vsebina razstav v domeni razstavljavca, biti pa mora »primerna za postavitev v javni prostor in v skladu z družbenimi vrednotami«. Tam so torej presodili, da je razstava primerna.

Pri Slovenski vojski, ki jo je pripravila, pojasnjujejo, da so z njo hoteli predstaviti pripadnike vojske in njihove vrednote, kot sta recimo tovarištvo in solidarnost. »Želimo predstaviti našo sposobnost obrambe domovine, primerno opremljenost in usposobljenost pripadnikov vojske, ker to presega nas same in zadeva širšo družbeno sfero in podporo javnosti,« so zapisali. To namreč omogoča, da so »v vsakem trenutku na razpolago in v pomoč tudi v primeru naravnih in drugih nesreč«.

Odgovorili so še na pomisleke, ali ni morebiti takšna razstava zdaj, ko se je svet znašel sredi vojne vihre, vseeno neprimerna. »Varnost in mir nista samoumevna, nobena država, niti Slovenija, nima privilegija, da bi bila neodvisna od dogajanja v svetu.« Oceno varnosti države v širšem geopolitičnem kontekstu prispevajo za to pristojne vladne službe, vojska pa svoje poslanstvo, odgovarjajo, izvaja skladno z ustavo in zakonom o obrambi. »Naše osnovno orodje za to je orožje, s katerim znamo rokovati. Njegova uporaba je predvidena, ko so izčrpani vsi drugi mehanizmi zagotavljanja varnosti in miru.«

Filozof Tadej Troha o tem pravi, da sicer razume željo po približanju vojske prebivalstvu, »a to približevanje nujno zahteva zelo strogo razločitev že na sebi bolj civilnih nalog, kot je pomoč prebivalstvu ob naravnih nesrečah, in ožje vojaškega aspekta vojske«. Ta je v vsaki civilizirani družbi predstavljen kot zgolj obrambni, pravi, toda orožje je pač neločljivo povezano z nasiljem. »Morda si pobudniki in avtorji razstave predstavljajo, da propagirajo miroljubno obrambo, a vojak z avtomatsko puško je pač vojak z avtomatsko puško, zlasti če ga predstavimo na plakatu.«

Obenem je po njegovem neprimerna tudi sama prostorska in časovna umestitev razstave. »Vse bi razumel, če bi bila država v vojni, a kolikor vem, v vojni ni,« pravi. »In če bi kdo poskušal prodati idejo, da se je treba prilagoditi globalni realnosti in družbo odpreti za hoteno militarizacijo, lahko rečem le eno: vedno je možnost za mir – in manj ko je orožje udomačeno, bolj si bomo želeli miru.«

Na tej točki velja omeniti še, da je ministrstvo za obrambo z nemškim zveznim ministrstvom za obrambo prejšnji teden sklenilo dogovor o sodelovanju pri nakupu novega sistema protiletalske obrambe IRIS-T SLM. Ta naj bi bil vreden približno 200 milijonov evrov. Teden poprej smo si za 188 milijonov evrov omislili vojaške helikopterje, septembra pa smo za piškavih 45 milijonov evrov kupili že drugo vojaško transportno letalo Spartan. Ravno ta teden pa je radodarna vlada v razvojni načrt programov za vojsko uvrstila še nabavo novih terenskih in tovornih vozil za potrebe vojske ter uprave za zaščito in reševanje. Cena? Približno 25 milijonov evrov.