V medijih se še vedno pojavlja precej več moških kot žensk

Brez glasu

Podjetje Kliping, ki poleg pregledov dnevnega dogajanja pripravlja tudi različne medijske analize, med drugim spremlja zastopanost žensk v medijih. Na podlagi njegovih podatkov na primer ugotovimo, da je bil delež intervjuvank v medijih lani le okoli 35 odstotkov, letos (do decembra) pa že nekoliko več, dobrih 37 odstotkov. Glas žensk se je to leto najredkeje slišal pri tedniku Demokracija (delež sogovornic je tam znašal 15,3 odstotka), sledita mu Finance (22,8 odstotka) in Nova24TV (25,8 odstotka).

Oglejmo si nekoliko podrobneje podatke za november. Prejšnji mesec se je na dno seznama uvrstila Sobotna priloga Dela (6,7 odstotka), sledili sta ji Demokracija (9,1 odstotka) in POP TV (16,3 odstotka), manj kot 20-odstotno zastopanost žensk je dosegel tudi Dnevnik. Z od 20 do 40 odstotki sogovornic so se (po vrstnem redu od najmanjšega deleža proti največjemu) zvrstili tile tiskani mediji: NeDelo, Večer, Finance, Nedeljski dnevnik, Primorske novice, Delo in Reporter. Višje pa Dnevnikov Objektiv in Mladina (42,9 odstotka) ter Jana (44,4 odstotka). Največji delež žensk je nastopil v prispevkih 24ur.com (50 odstotkov) in na Planetu TV (50,5 odstotka).

Sociologinja dr. Milica Antić Gaber meni, da se je senzibilnost, ko gre za pojavljanje žensk v javni sferi, v zadnjih letih res povečala v delu medijev in v družbi nasploh. A hkrati poudarja, da je treba pogledati predvsem, na katerih področjih se ženske pojavljajo več in kje manj. »Kot kažejo podatki, je pojavnost žensk še vedno manjša na področju politike.« Delež sogovornic na temo politike je letos znašal 31,51 odstotka, lani pa 27,44 odstotka. »Nekaj napredka je, vendar ne dovolj, če vemo, da je s sedanjo vlado in sklicem državnega zbora močno porasel delež žensk v politiki.« Podobno je tudi, ko pride do gospodarstva, razlaga. »Čeprav imamo veliko gospodarstvenic, direktoric večjih družb in manjših podjetij – predvsem pri teh velja, da so ženske zelo uspešne ali celo uspešnejše kot moški –, jih v medijih pogosto ni zaznati.«

Ženske se praviloma pogosteje pojavljajo pri temah, ki se tičejo zdravstva (glede na Klipingove podatke je bilo letos v medijih med sogovorniki na to temo skoraj 60 odstotkov žensk, lani je bil ta delež skoraj 50-odstoten). Pogosteje jih bomo našli tudi v razvedrilnih oddajah, ko gre za bolj »lahkotne« teme, ter na kakšnih drugih področjih javnega in kulturnega življenja, kjer so ženske praviloma bolj prisotne.

»Žensk, ki bi bile lahko sogovornice, ne manjka – samo poiskati jih je treba,« je prepričana Milica Antić Gaber. »V Pozabljeni polovici [gre za biografski leksikon slovenskih žensk, ki so v 19. in 20. stoletju delovale na najrazličnejših področjih, od umetnosti, šolstva in politike do medicine, naravoslovja in tehnike, op. a.] vidimo, da so ženske od nekdaj delovale na vseh področjih. Le zamolčane so bile, utišane in nevidne. Podobno je danes. Bilo bi prav in pravično, da se njihovi glasovi slišijo. Če nič drugega, že zato – ker so.«