Fluidnost dvanajste noči

Kar hočete, se lahko zgodi na dvanajsto noč po božiču, na prastari verski praznik v noči s 5. na 6. januar. Dvanajsta noč je po starem izročilu zadnja v ciklu noči, ki se zvrstijo po zimskem solsticiju – od 24. decembra do 6. januarja. V poganskih časih je bil to poseben trenutek, ko je človek vzpostavil stik z drugimi svetovi. Praznik je po svoje prevzelo krščanstvo, a je na začetku 17. stoletja pridobil bolj karnevalsko naravo. Torej, kar hočete – zdaj moški, zdaj ženska kot predmet poželenja v noči, ko se razbohoti labirint nereda, ko se izriše parabola iztirjenega sveta, ki se prepušča šemljenju in tra(ns)vestiji, razvratu, pastem dvoumnosti in nasprotij.

To in še več prinaša komedija Williama Shakespeara Dvanajsta noč ali Kar hočete. Napisal jo je med letoma 1600 in 1602 in sodi med njegove najpogosteje uprizarjane komedije. Shakespeare je, kot je znal le on, spretno prepletel tri ljubezenske zgodbe, jih zapletel v menjavo identitet in spolov, obrekovanje, ljubezenske želje in hrepenenja, zmote, pomote ter napačno razumevanje sporočil in situacij. Pa vendar to ni preprosta komedija zmešnjav. Dialogi so duhoviti, iskrivi verzi spretno prevedeni, hudomušni, včasih robato zaobljeni, pomensko večplastni in začinjeni s ščepcem nesramnih šal. Dobra komedija pregnete resničnost do tiste točke, da iz nje iztisne resnico in pokaže sprevrnjenost sveta.

V obdobju vladavine Elizabete I., torej v renesančnem gledališču Shakespearovega časa, so ženske vloge lahko igrali le moški oziroma mladi fantje. In kadar je moški igralec igral žensko, ki se pretvarja, da je moški, je šlo kar za dvojno preoblačenje. To je pripeljalo do varljivosti uprizarjanja spola in vprašanja identitete, hkrati je zameglilo stanovske razlike in na videz družbeno nesprejemljiva romantična razmerja. Zagotovo se je elizabetinsko občinstvo še kako zabavalo ob persiflaži in preoblačenju dvanajste noči.

Tokratno uprizoritev Kar hočete je na odru SNG Drama Ljubljana režiral Janusz Kica, poljski režiser z mednarodno gledališko kariero. Kica je dobro znan slovenski publiki, saj je od devetdesetih let v slovenskih gledališčih režiral več kot 40 predstav, na Borštnikovih srečanjih je prejel kar pet nagrad, leta 2016 pa tudi nagrado Prešernovega sklada. Cenjeni režiser se je tokrat že tretjič lotil uprizoritve te Shakespearove komedije, prvič v sezoni 1995/96 v mestnem gledališču v nemškem Koblenzu, leta 2011 pa v SNG Maribor.

Osrednje prizorišče komedije Kar hočete je dvorec grofične Olivije (Polona Juh), v katero je nestrpno zaljubljen vojvoda Orsino (Marko Mandić), vladar dela obale Ilirije, na katero so morski valovi naplavili brodolomca plemiškega rodu, dvojčka Violo (Tina Vrbnjak) in Sebastiana (Klemen Janežič). Viola, preoblečena v fanta Cesaria, se zaposli pri Orsinu in se vanj zaljubi. A on jo pošilja kot ljubezenskega posrednika k Oliviji. Ta Orsina zavrača, pa ne zgolj zato, ker žaluje za umrlima bratom in očetom, Orsino pač ni njen tip moškega. Srce in oči ji zaigrajo, ko se pred njo pojavi Orsinov odposlanec, prelepi mladenič Cesario. V tem trenutku se zgodba zaplete, kajti kot vemo, Cesario ni fant, ampak dekle – Viola. Igra menjave identitete in porušena gotovost spola razjedata protagoniste vse do trenutka, ko se razkrije, kdo je v resnici kdo. Shakespeare položaj reši s trojno poroko et voilà – srečne ljubezni.

V središčno os predstave se je režiserju prav zaradi igralskih spretnosti, znanja in nadarjenosti kar sama postavila zabavljaška četverica stranskih likov – Igor Samobor kot Tobija Rigej, Olivijin sorodnik, Veronika Drolc, Olivijina družabnica, Gregor Baković, vitez in Tobijev pivski kompanjon, ter Janez Škof kot Feste, dvorni norec pri grofici Oliviji. Shakespearove dialoge so odigrali doživeto in z užitkom ter s pretkano igro nočnih norčij, krokad, dvoumnosti in intrig pahnili nesrečno zaljubljenega in domišljavega Olivijinega strežnika Malvolia (Branko Šturbej) v slabo voljo in skrajno neprijeten položaj.

Shakespearova komedija se poigrava z družbeno opredeljeno spolno identiteto in iz nje izpeljano seksualnostjo, s fluidnim spolom, istospolno naklonjenostjo, radoživostjo in nestanovitnimi čustvi. »Ali lahko Shakespearu naprtimo zgodovinsko breme odkrivanja epistemologije in konceptov identitet in spolne usmeritve, ki jih razvija šele današnji čas?« se je v uvodnem eseju gledališkega lista predstave vprašala dr. Ksenija Vidmar Horvat, sociologinja kulture. In odgovorila, da sodobnega razumevanja spola (gender) ne moremo preprosto prenašati v preteklo obdobje, torej v povsem drugačen družbeni in kulturni kontekst. Četudi so takrat slutili in prakticirali to fluidnost, je predmet teoretske raziskave razmerja med gender in sex, med družbenim in biološkim spolom stvar naše dobe. 

Gledališka predstava:
William Shakespeare: Kar hočete
Kje: SNG Drama Ljubljana, Ljubljana
Kdaj: 22., 23. in 27. decembra 2023