Zimski koktajl respiratornih obolenj

Covid-19 se morda zdi kot oddaljen spomin oziroma oddaljena nočna mora. A se je le malce potuhnil, postal za večino ljudi manj zlovešč, saj je bolj ali manj le še eden tistih zimskih virusov, ki smo jih bili že vajeni prej. Zadnje čase pa spet prispeva k zasedenosti bolnišničnih postelj.

Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) je nedavno sporočil, da koronavirusna podrazličica JN.1, gre za potomko podrazličice BA.2.86 (pirola), pomeni že okoli 20 odstotkov vseh okužb s koronavirusom v državi. Razširila se je res hitro, precej hitreje od svojih predhodnic – v zadnjih nekaj tednih so se okužbe s to podrazličico kar podvojile. Razlog gre morda res iskati v dodatnih mutacijah virusa (virusi so pravi mojstri mutacij, ves čas se prilagajajo in se trudijo izmuzniti našemu imunskemu odzivu), a tudi povečanem obsegu potovanj v času praznikov in upadanju imunosti, ki so jo ljudje pridobili bodisi s cepljenjem ali predhodno. V zadnjih štirih tednih se je število hospitalizacij zaradi okužbe s covid-19 tako povečalo kar za polovico.

Podrazličica JN.1 (to so pri Svetovni zdravstveni organizaciji že označili za »pozornost vzbujajočo različico«) se hitro širi tudi drugod po svetu, težave z njo imajo številne države po Evropi, na primer Danska, Španija, Belgija, Francija, Nizozemska in druge. V Nemčiji je ta različica kriva za kar tretjino vseh okužb. Tudi sicer se Nemčija srečuje z visokim porastom respiratornih obolenj, po ocenah nemškega inštituta Robert Koch naj bi bila trenutno bolna kar desetina Nemcev – kar povzroča precejšen pritisk na tamkajšnje zdravstvo. Ko gre za covid-19, je povprečje okužb še vedno nizko, sploh če ga primerjamo s povprečjem, ko je bil omikron najbolj razširjen, vendar pa je testiranj razmeroma malo, zato bi ta podatek lahko dajal napačen vtis. Po drugi strani zadnje analize odpadnih voda v Nemčiji kažejo prisotnost virusa v večjem obsegu kot v zadnjem letu in pol. Podobno ugotavljajo tudi na Finskem.

Tudi pri nas je veliko bolnih, sprejemi v bolnišnice so se spet povečali. »A stanje teh bolnikov je drugačno kot leta 2020 ali 2021,« razlaga infektologinja dr. Bojana Beović. »V veliki večini primerov gre za bolnike s hudimi kroničnimi boleznimi ali starejše ljudi, ki se jim ob vročini, ki okužbo spremlja, poslabšajo siceršnje bolezni, na primer srčno popuščanje, sladkorna bolezen, kronične pljučne bolezni in podobno. Pravih kovidnih pljučnic je malo, so pa še vedno.« Če bo ta val še trajal, v času, ko lahko pričakujemo, da se bo v populaciji povišal tudi delež gripe, bi bila lahko težava s prenapolnjenostjo bolnišnic velika. »Že sedaj imamo bolnike po hodnikih.«

Na ljubljanski infekcijski kliniki tretjino hospitalizacij pomenijo okuženi s covid-19.

Na ljubljanski infekcijski kliniki naj bi kar tretjino hospitalizacij pomenili okuženi s covid-19. Na začetku tedna je bilo, glede na testiranja, v Sloveniji nekaj več kot dva tisoč aktivnih primerov zbolelih za covid-19. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh je znašalo 140. V prvih desetih dneh decembra (gre za zadnji podatek, ki je na voljo) je bilo zaradi okužbe s covid-19 v bolnišnico sprejetih 155 bolnikov, od tega jih je 14 pristalo na intenzivni negi, 17 jih je v tem času umrlo.

Podobno kot druge države tudi Slovenija spremlja dogajanje v odpadnih vodah. Glede na zadnjo tedensko oceno aktivnih primerov okužb v državi, ta je bila objavljena 7. decembra, naj bi bilo v državi nekaj več kot tisoč aktivnih primerov covid-19 na 100 tisoč prebivalcev. To je dvakrat toliko kot septembra, podobne ocene smo nazadnje beležili aprila in decembra 2022.

Analiza odpadnih voda nam lahko tudi pove, katere podrazličice virusa krožijo v populaciji. Za Slovenijo trenutno velja, da so še vedno prevladujoče že poznane podrazličice omikrona, omenjene različice JN.1 pa zadnja analiza odpadnih voda še ni zaznala.

V Sloveniji se že od oktobra državljani cepijo s posodobljenim mRNA-cepivom podjetja Pfizer-BioNTech, to je posebej prilagojeno zaščiti pred omikronom in njegovimi podrazličicami. Ta teden pa so zdravstveni delavci začeli cepiti tudi s proteinskim cepivom Novavax, ki je prav tako primerno za zaščito pred omikronom. Raziskave kažejo, da so tudi cepiva, ki so bila zasnovana za zaščito pred to družino podrazličic, visoko učinkovita zoper BA.2.86 in posledično JN.1, ki se bo najverjetneje prej ali slej znašla tudi pri nas.

Najvarnejša zaščita pred boleznijo covid-19, navsezadnje tudi najbolj solidarna gesta, ko gre za zaščito najranljivejših v družbi, še vedno ostaja – cepljenje. Od začetka oktobra pa do konca prejšnjega tedna se je proti covid-19 cepilo okoli 33.000 ljudi, proti gripi, samo za primerjavo, pa več kot 108.000.