Visoka pričakovanja / Pri Glasu ljudstva opozarjajo, da Robert Golob ni enak Janezu Janši ... 

Pri iniciativi Glas ljudstva, ki je zrasla na krilih protestnega gibanja zoper tretjo Janševo vlado, so pred zadnjimi državnozborskimi volitvami oblikovali 138 konkretnih zahtev in jih poslali vsem političnim strankam. Stranke, ki danes sestavljajo vladno koalicijo, so se zavezale, da bodo uresničile 122 od teh zahtev. Marca so pri iniciativi izpeljali prvi pregled uresničenih obljub; ugotovitve niso bile ravno spodbudne, saj je vlada do tedaj v celoti izpolnila le osem zavez, delno pa jih je bilo izpolnjenih 12. Naslednji pregled nameravajo opraviti januarja prihodnje leto, napovedi spet niso najboljše, v vmesnem času pa so na tiskovni konferenci opozorili, da uresničevanje zavez šepa predvsem pri zdravstvu in urejanju stanovanjske problematike.

Vladi v dobrem letu in pol res ni uspelo izpeljati zdravstvene reforme, kar bi bilo seveda iluzorno pričakovati. Drži tudi, da se je »stresni test« bivšega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana izkazal za napako, Golob mu je morda res preveč slepo zaupal – a je napako popravil in je ministra zamenjal. Toda hkrati je ta vlada naredila resnično zgodovinski korak, storila je to, česar si ni upala nobena pred njo: odpravila je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tako je zaprla pipico komercialnim zavarovalnicam, ki so tudi s prispevkom krepile mrežo zasebnih ambulant, v katerih nato delajo javni zdravniki, in s tem napovedala okrepitev javnega zdravstva.

Četudi drži, da se je vladna koalicija nekoliko zaletela, ko je pred volitvami obljubljala, da bo zagotovila 20 tisoč javnih nepridobitnih stanovanj do leta 2030, bi bilo pač nepravično trditi, da na tem področju ni storila ničesar. Ta vlada je tako letos zagotovila 25,5 milijona evrov za gradnjo javnih stanovanj, v prihodnjih letih naj bi se financiranje še izdatno povečalo. Če ji bo res uspelo v prihodnje zagotoviti sto milijonov evrov na leto, kot obljublja, če bosta res sprejeta nov stanovanjski program in stanovanjski zakon, bo ta vlada storila več za reševanje stanovanjskega vprašanja kot katerakoli doslej.

Uspeli so ji tudi sprejetje novele zakona o RTV Slovenija, reforma delavske zakonodaje, končno je zagnala dolgo pričakovano izvajanje dolgotrajne oskrbe, če naj omenimo samo nekaj dosežkov. Vse to so veliki in pomembni koraki v pravo smer. Toliko večji in pomembnejši, če upoštevamo vse čeri, mimo katerih mora ta vlada pluti – naj bo to zapuščina vlade pred njo, poplave, kakršnih Slovenija še ni doživela, energetska kriza ali boj z gospodarstveniki in lastniki kapitala.

A to ni apologija vlade Roberta Goloba. Ta vlada ni popolna, dela nepotrebne napake. Ena od teh je bila zagotovo že omenjeni »stresni test« zdravstva, druga je na primer ta, da je odstopila od davčne reforme. Aferam, ki so jo pretresale, recimo tisti z razpisom bivše ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, bi se bilo mogoče izogniti. Vlada ni ravno velikopotezna pri uresničevanju zelenega prehoda, financiranje tega ostaja nepravično, prav tako ni smiselne politike na področju migracij …

Golob ni kaj dosti podoben svojemu predhodniku, morda res kdaj izreče kakšno neumnost in kaj prehitro obljubi – vendar ni avtokrat. Janez Janša nikoli ni bil (in verjetno tudi ne bo) zmožen priznati svojih napak, Robert Golob je tega zmožen. Janez Janša nikoli ni prenesel kritik na svoj račun, Robert Golob pravi, da ga kritike, ki so usmerjene v rast in izboljšave, ne motijo. Janševa vlada je v nasprotju s to kruto obračunavala s političnimi nasprotniki, divje je kadrovala in bila kulturni boj na vsakem koraku. Golobova vlada tega ne počne.

Od politikov pričakujemo veliko. Če naj si sposodimo besede nekdanjega finančnega ministra Dušana Mramorja iz Sobotne priloge Dela, »pričakovanja gradimo na predpostavki, da je predsednik vlade bog. Pa ni. Ko ugotovimo, da nima božjih lastnosti, sledi izjemno razočaranje.«

Pri tem se vedno velja spomniti, da Slovenija danes ni več tam, kjer je bila še pred dobrim letom in pol. »Če smo pod prejšnjo vlado Janeza Janše zaznali nevarnost za rušenje vladavine prava in izničenje delitve različnih vej oblasti, pod sedanjo vlado opažamo, da želijo interesne sfere kapitala zavirati izpolnjevanje zavez iz koalicijske pogodbe,« še svarijo v skupini nevladnih organizacij, »vlada se mora odločneje, hitreje in pogumneje lotiti izpolnjevanja zavez«.