»Otroci niso blago«

Ljubljanski mestni svet je v ponedeljek glasoval o sporni nameri Mestne občine Ljubljana, da bi vseh svojih 23 vrtcev, ki delujejo na 110 lokacijah z 2500 zaposlenimi in skoraj 13 tisoč vpisanimi otroki, združila v en sam zavod, in to že čez eno leto. Po pričakovanjih je večina, ki jo imata v mestnem svetu Lista Zorana Jankovića in Gibanje Svoboda, sklep o nameri izglasovala. To pa je povzročilo ogorčenje, saj je pedagoška stroka do teh načrtov že prej zavzela izrazito odklonilno stališče. Še več, v en glas je opozorila, da so škodljivi za zaposlene, otroke in starše ter celo nezakoniti.

Zaradi tega torej ni nujno, da se bodo načrti nazadnje uresničili, vsaj ne v celoti. Temu pritrjuje načelna izjava ministrstva za vzgojo in izobraževanje (v ponedeljek sprejeti sklep mora sicer šele proučiti), da veljavna zakonodaja združevanja samostojnih vrtcev v en sam velik zavod ne dovoljuje. Ljubljanski podžupan Aleš Čerin pa je v ponedeljek dejal, da v zakonu to res ni predvideno, ni pa prepovedano. Mestna koalicija mu je prisluhnila. In povozila stroko in ministrstvo.

»Takšna izjava in izid glasovanja seveda nista presenečenje,« pravi Andreja Hočevar z oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti. »S tem so pokazali, da s svojo namero mislijo zelo resno. Jasno pa so pokazali tudi, da jih ne zanimajo ne otroci, ne starši, ne zaposleni v vrtcih.«

Na Mestni občini Ljubljana sicer vseskozi trdijo nasprotno, da bodo privarčevali pri naročanju, pri računovodstvu, da se bodo ravnatelji, ki bi jim odvzeli številne pristojnosti, tudi poslovodenje, ter jih prenesli na direktorja centra in njegov kolegij, končno lahko bolj posvetili strokovnemu delu, več bo časa za skrb za otroke, vzgojitelji bodo bolj mobilni, prilagajali se bodo potrebam ...

»Če namerava mesto Ljubljana kupiti tisoč ton korenja za vse ljubljanske vrtce in s skupnim naročanjem izpogajati nižjo ceno, je to dobro. Vse ostale napovedane spremembe pa so izjemno sporne. Koncentracija odločanja v enem samem organu je nesprejemljiva. Prav tako odvzem pristojnosti ravnateljem. Centralizacija in rušenje avtonomije ravnateljev lahko hitro privedeta v komercializacijo. Absolutno nesprejemljiva pa je tudi namera, da bi vzgojitelje selili po vsem mestu. To ni tekoči trak, kjer lahko vsak hip vskoči drug delavec. Opravka imamo z otroki v izjemno občutljivem obdobju, ki potrebujejo stabilnost, občutek varnosti, ne nenehnih sprememb,« opozarja Andreja Hočevar. Kot še dodaja, bi načrti »morali iti v povsem drugo smer, v smer več manjših in z lokalno skupnostjo povezanih vrtcev«.

Zakaj torej mesto Ljubljana vztraja? Da bi na državni ravni spremenili zakonodajo? To se ta hip ne zdi najverjetneje, Levica združevanju vrtcev odločno nasprotuje, še zelo je živ tudi spomin na podobno namero ministra iz SDS Milana Zvera za področje šolstva leta 2006, ki je po enotnem uporu stroke propadla. Ali pa je načrt morda tak, da bi se odpovedali nekaj najbolj spornim novostim in uresničili preostale? Ljubljanska SDS je bila v ponedeljek, zanimivo, že naklonjena zamisli o štirih zavodih namesto enega samega.