Nepravilnosti pri poslovanju ljubljanske študentske organizacije

Če boste ljubljanske študente vprašali, kaj jim pomeni Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL), bo marsikateri rekel, da je ta sinonim za korupcijo. To se morda zdi pretirana oznaka, a vseeno drži, da je študentska organizacija v zadnjih nekaj letih, odkar jo vodi direktor Andrej Klasinc, postala prej podjetje kot pa organizacija v javnem interesu. No, v resnici se je to dogajalo že prej.

Ključne študentske dejavnosti so bile privatizirane, na primer Študentska založba, organizacija se je lotila številnih vprašljivih naložb, omenimo samo študentski kampus. Računsko sodišče je zdaj v reviziji učinkovitosti poslovanja študentske organizacije pri zastopanju interesov in pravic študentov (v obdobju od leta 2020 do sredine leta 2022) tudi uradno ugotovilo, da je bila ta pri tem »neučinkovita«.

Študentska organizacija ni imela sprejetega dolgoročnega strateškega dokumenta, ki bi opredelil cilje in učinke njenega delovanja, med drugim je recimo leta 2020 namenila pol milijona evrov, leta 2021 pa 0,7 milijona evrov za projekte, ki jih sploh ni vnaprej načrtovala, o njih ni poročala ali jih dokumentirala tako, da bi bilo mogoče potrditi, da so bila sredstva porabljena namensko in transparentno.

ŠOUL je 1,2 milijona evrov leta 2020, leta 2021 pa 1,1 milijona evrov namenila pravnim osebam, ki jih je (so) ustanovila in nanje prenesla izvajanje dela svojih aktivnosti. »Zaradi nepreglednega načrtovanja sredstev, ki jih ŠOUL namenja tem subjektom, ter odsotnosti nadzora ŠOUL nad njihovim poslovanjem,« je zapisalo računsko sodišče v revizijskem poročilu, »računsko sodišče ni moglo pridobiti zagotovil, da so bila sredstva, izplačana tem pravnim osebam, porabljena učinkovito, namensko in gospodarno.« Obenem je računsko sodišče ugotovilo, da organizacija pri porabi sredstev ni vedno ravnala v skladu s predpisi, kršitve je zaznalo predvsem pri javnih naročilih.

ŠOUL odgovarja, da računsko sodišče ni ugotovilo nepravilnosti pri delovanju študentske organizacije kot take, pač pa je mnenje podalo izključno z vidika »učinkovitega delovanja v smislu revizorske stroke«. Pri čemer vzrokov za slabo oceno ne gre pripisati izključno organizaciji, »saj je bila takšna revizija narejena prvič v zgodovini delovanja ŠOUL v samostojni Sloveniji«. S tem je bil prvič tudi natančneje določen način poslovanja organizacije.

Obenem, odgovarjajo, je revizija zajela obdobje, ko so še veljali številni ukrepi zoper epidemijo, zaradi česar so bile okrnjene finančne zmožnosti organizacije, predvsem zaradi zmanjšanja študentskega dela, iz katerega se organizacija napaja. Zato ta »težko odraža dejansko stanje delovanja ŠOUL«.

»Kot prvi tovrsten postopek revizije študentske organizacije, ki tvori sui generis pravno obliko in ki še nikoli ni bila revidirana na podoben način, smo pričakovali, da bodo državne institucije podale številne predloge, kako naj svoje delovanje še dodatno izboljšamo, vse te predloge pa smo v celoti sprejeli in jih tudi predpisali v okviru aktov organizacije oziroma bomo to storili v najkrajšem možnem času,« so še zapisali pri ŠOUL.