Leto, ko smo se naučili, da v strugah ne bi smeli graditi hiš

Mitja Zupan, upokojeni gradbeni tehnik, je otroštvo preživel v Nazarjah. Že v mladosti je študiral stare avstro-ogrske karte, ki so razkrivale, kako zaskrbljeni so bili nekoč v Avstro-Ogrski zaradi poplavne ogroženosti območja, kjer se Dreta izliva v Savinjo. Zato so našli tudi nekatere praktične rešitve. Naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili razlivni polji. A teh razlivnih polj, je ugotovil, danes v njegovem rojstnem kraju ni več. Že v času socializma so na enem najprej zgradili tovarno Elkroj, na drugem pa je nastala obrtna cona in območje tovarne BSH Hišni aparati. Tudi kako je BSH prišel tja, je poučno: prišel je leta 1993, ko je Bosch kupil nekdanje Gorenjevo podjetje za izdelavo malih gospodinjskih aparatov (MGA). Kupil pa ga je zato, ker je Gorenjevo podjetje MGA leta 1990 prizadela uničujoča ujma, samo pa ni imelo dovolj denarja za sanacijo.

To območje je bilo v preteklosti prepredeno s kanali, ki so bili prvotno namenjeni za pogon žag in mlinov ob njih, velik del vode pa je tekel tudi mimo sotočja. Nato so na tem območju zrasla stanovanja, prostorski načrtovalci so kanale zasuli in razlivni polji pozidali. Takšnih primerov je še več.

V noči na 4. avgust je v predgorju Alp padla rekordna količina dežja. Dež se je v hudournikih zlil v reke, ker pa smo te v zadnjih desetletjih zagradili v betonske struge, njihova nekoč naravna razlivna polja pa spremenili v naselja ali vsaj obrtne cone, so bile posledice udarnih valov, ki so nastajali, ko se je les nakopičil pred mostovi in so ti nato popustili, toliko hujše. Ocena škode se je na koncu ustavila pri 9,9 milijarde evrov, kar je znesek, ki je tudi na mednarodni ravni rekorden. Leta 2021 so recimo 40-krat večjo Nemčijo prizadele velike poplave, ki so državo stale 30 milijard evrov.

Kdo je kriv, da je država odpovedala pri prostorskem načrtovanju? Uradni odgovor je takle: v Sloveniji še vedno nimamo v celoti natančno določenih poplavnih območij za vso državo. Zaradi tega so občine in država v preteklosti številna območja, ki se zdaj z izdelavo ustreznih hidrološko-hidravličnih študij dejansko izkazujejo za poplavno ogrožena, prekategorizirale v stavbna zemljišča. A za nazaj država lastnikov, ki so pridobili gradbene parcele na kasneje določenih poplavnih območjih, ni mogla razlastiti. Lahko je določila le dodatne pogoje, na podlagi katerih je bila gradnja dovoljena. Večinoma so to bili višji in še višji nasipi. Številni so tem formalnostim nekako zadostili. In tako težavo še povečali.

Očitno ni odpovedala le država, ampak tudi zdrava pamet: ena od najbolj poplavno prizadetih vasi se imenuje Struge. Že ime pove, da hiše tam ne bi smele stati. Ampak to je zdaj že preteklost. Letošnje poplave so nas naučile solidarnosti, pa tudi, da smo tako ali drugače hočeš nočeš povezani. Od zdaj naprej, si obljubljamo, bo drugače: občani iz spodnje vasi bodo upoštevali občane iz zgornje vasi, politiki in uradniki pa hidrologe in urbaniste.