Leto, ko smo dobili vpogled v delovanje balkanskih bojevnikov

Bivši vodja urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj je bil izredno učinkovit uradnik, ki je, tako je sam menil, nadvse vestno opravljal svoje delo. V enem od primerov, ki smo jih spoznali letos, je na podlagi ene same anonimne prijave bankam razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Šlo je za bančne račune, povezane s skupino United in poslovnežem Draganom Šolakom, ki ima v Sloveniji v lasti družbi Telemach in N1. Žugelj je bil morda res izredno vesten, a že način, na katerega je podatke zbiral, zbuja sum o njegovih poštenih namenih.

Od leta 2018 namreč banke uradu podatke pošiljajo po zaščiteni računalniški povezavi, ki omogoča sledljivost podatkov. Toda pri tem množičnem zbiranju podatkov je Žugelj od bank izrecno zahteval, naj mu jih pošljejo v pisni obliki. To pomeni, da so jih morale shraniti na CD-je, po katere so potem prišli kurirji. Jasno seveda je, da vpogledi v CD-je ne morejo biti zabeleženi, podatki pa se lahko tudi poljubno kopirajo. Zakaj je Žugelj toliko truda vložil v iskanje teh podatkov? Šolak je eden največjih nasprotnikov srbskega premiera Aleksandra Vučića. V Srbiji ima njegova skupina United v lasti medije, ki so kritični do Vučića in so z njim v nenehnih medijskih in tudi poslovnih obračunih.

A zakaj bi Žugelj pomagal Vučiću? Tik pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami so mediji, tedaj pod nadzorom SDS, kot je bil Siol.net, začeli poročati, da se je Robert Golob znašel v mednarodni finančni preiskavi. Preiskava zoper podjetje Gen-i, ko ga je še vodil Golob, naj bi potekala v uradih za preprečevanja pranja denarja v Srbiji, Črni gori in Albaniji, je tedaj poročal Siol. Stvar preiskave pa naj bi bili gotovinski dvigi iz družbe Gen-i in nakazila raznim podjetjem. Afera je brez dvoma škodila Golobu. A po volitvah se je izkazalo, da to ni bila mednarodna finančna preiskava, ampak izmenjava obveščevalnih informacij, ki jo je očitno spodbudila Slovenija. Je v zameno za podatke o Šolaku Srbija pred volitvami v Sloveniji prek svojega urada za preprečevanje pranja denarja zbirala informacije, obremenilne za družbo Gen-i v Srbiji, za katero je bil Golob tedaj odgovoren?

Dokončnih odgovorov ne bomo nikoli dobili, je pa nekaj vendarle jasno: okoli leta 2015 so se na območju srednje in vzhodne Evrope lokalni samodržci in populisti začeli tesneje povezovati in sodelovati. Celo pri posameznih povsem konkretnih projektih, na primer pri ustanovitvi medijev stranke SDS, povezanih z Nova24. Denar, ki ga je režim madžarskega predsednika Viktorja Orbána pošiljal v Slovenijo, za medij Nova24, je deloma romal naprej v Makedonijo in k medijem, ki jih je imel pod nadzorom makedonski populist Nikola Gruevski. Janša, Orbán, bivši poljski premier Mateusz Morawiecki, Aleksandar Vučić, pogosto tudi Milorad Dodik iz Republike Srbske so se zadnja leta nenehno družili in očitno tudi sodelovali pri raznoraznih poslih, ki so se jim zdeli koristni.